Krkovič: Žalostno je, da je treba vojno za Slovenijo braniti na sodišču

Brigadir Krkovič je bil kot nekdanji poveljnik 30. razvojne skupine teritorialne obrambe 29. marca letos zaslišan na ljubljanskem okrožnem sodišču zaradi sestrelitve helikopterja JLA nad ljubljansko Rožno dolino med osamosvojitveno vojno. Poleg še ene osebe je tedaj umrl pilot Toni Mrlak.

Pregon Krkoviča je predlagala Mrlakova vdova Emilija Mrlak, a je tožilstvo ovadbo zavrglo. Mrlakova zato pregon nadaljuje kot zasebna tožilka, pri čemer se mora sodišče odločiti, ali bo na njen predlog uvedlo sodno preiskavo.

Krkoviču očita dve kaznivi dejanji umora po 46. členu kazenskega zakonika Socialistične republike Slovenije (SRS) v povezavi s kazenskim zakonikom Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).

V imenu predlagateljev je poslanec SDS Franc Breznik ukrepanje Krkoviča v konkretnem primeru označil kot povsem pravilno. Prav tako je poudaril, da je Krkovič kot poveljnik zgolj izpolnjeval povelje tedanjega načelnika republiškega štaba Teritorialne obrambe Janeza Slaparja. Nasploh pa je za absurdno označil dejstvo, da se enemu najzaslužnejših osamosvojiteljev leta 2016 sodi po zakonih nekdanje države. V širšem kontekstu gre po njegovi oceni za poskus kriminalizacije osamosvojitve.

Krkovič je opozoril, da je žalostno, da je treba danes tako "čisto stvar", kot je bila vojna za Slovenijo, braniti na sodišču. Vendar pa bo subsidiarna tožilka, ko se bo dokopala do resnice, spoznala, da ta resnica ni takšna, ki bi si jo želela slišati, je napovedal.

Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak je povzel besede ministrice za obrambo Andreje Katič, ki je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca SDS Žana Mahniča dejala, da je ministrstvo Krkoviču dolžno nuditi vso potrebno podporo, tako v obliki ustrezne pravne pomoči, kot tudi v obliki dokumentov, s katerimi ministrstvo razpolaga.

Kot je še povzel Bizjak, je tudi ministrica neprijetno presenečena, da se prav ob obletnici soočamo z vprašanji, ki bi jih že morali razrešiti. K temu je dodala, da se po 25 letih soočamo z opustitvijo pregona zoper tiste, ki so se borili proti osamosvojitvi Slovenije. Na takšen način se postopki po njenih besedah ne bi smeli končati.

Svoj pogled na dogajanje leta 1991 in zaslišanje Krkoviča 25 let kasneje so predstavili tudi predstavniki nekaterih veteranskih organizacij. Mitja Jankovič iz Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) je poudaril, da je treba razčistiti vse za slovensko javnost sporne dogodke iz časa osamosvojitvene vojne. Do konkretnega primera se ni opredeljeval, verjame pa v pravno državo.

Predsednik združenja za vrednote Slovenske osamosvojitve Aleš Hojs je vse prisotne predstavnike veteranskih organizacij pozval, naj stopijo skupaj v bran osamosvojitvenemu obdobju.

Od članov odbora so povečini razpravljali predlagatelji iz SDS. Predsednik SDS Janez Janša, sicer obrambni minister v času osamosvojitvene vojne, je sejo označil za razpravo "o uporabi sodne veje oblasti za diskreditacijo osamosvojitvene vojne". O sestrelitvi je Janša spomnil, da je razširjeno predsedstvo že pred tem sprejelo smernice, in to vključno z odločnim bojnim delovanjem.

Linija vodenja in poveljevanja je jasna in dokazljiva, Krkovič pa je zgolj izpolnil ukaz, je pojasnil Janša in dodal, da je šlo za enega od odločilnih vojaških uspehov v vojni za Slovenijo. V pravnem smislu iz te "sodne farse" po Janševi napovedi sicer ne bo nič. Poslanec Branko Grims pa zaslišanje Krkoviča razume tudi kot poskus rehabilitacije rdeče zvezde, ki je bila na agresorskem helikopterju, ki ga je pilotiral Mrlak.

Primož Hainz iz DeSUS je poudaril, da je vendarle treba razumeti tudi vdovo, ki se sprašuje, zakaj je ravno ona morala plačati ceno preobrata v osamosvojitveni vojni. Je pa tudi Hainz dejal, da težko sprejema, da bi se v Sloveniji sodilo po zakonih nekdanje države.

Predlagatelji so sicer predvidevali skupno sejo z odborom za pravosodje, ki ga vodi Matjaž Nemec (SD). Ta seje odbora za pravosodje ni sklical, se je pa udeležil seje. Ob tem je opozoril, da gre v primeru Krkoviča za nezaključen postopek, zato predlagani sklepi presegajo pristojnosti odbora, ki ga vodi.