Komisija je v dopolnjenem obdobnem poročilu 2011/2012, ki ga je nedavno poslala v DZ, poudarek namenila oceni bančnega sistema z vidika korupcijskih tveganj. V letu 2011 in 2012 je namreč začela sistematično analizirati tudi razmere v slovenskem bančnem sistemu oz. v bankah, kjer ima država večinski delež oziroma prevladujoč vpliv.

Komisija je v postopku preučevanja več kot 40 poslov, ki so jih v obdobju od leta 2005 do leta 2011 obravnavale, odobrile in sklenile družbe iz skupine NLB in skupine NKBM, ugotovila, da gre v bančnem sistemu za vrsto dejavnikov korupcijskih tveganj, koruptivnih ravnanj ter drugih kršitev.

"Tovrstna ravnanja nakazujejo, da se v Sloveniji, zlasti v primeru bank z večinskim ali prevladujočim vplivom države, soočamo z uveljavljenimi in sprejetimi praksami vodenja in upravljanja bank. Korupcijska tveganja in ravnanja se pojavljajo tako na ravni višjega kot tudi srednjega menedžmenta," piše komisija.

Ta zato meni, da so izboljšave obstoječega poslovnega modela njune. "To pomeni, da je treba odpraviti korupcijska ravnanja in bistveno zmanjšati raven korupcijskih tveganj, ki se pojavljajo v slovenskem bančnem sistemu, zlasti v bankah v večinski državni lasti, ki imajo tudi zato več kot 80-odstotni delež od vseh slabih naložb bank, ki poslujejo v Sloveniji," ugotavlja.

Sanacija slovenskega bančnega sektorja, ki bi vključevala zgolj sanacijo bančnih portfeljev, je z vidika tveganj, ki jih ocenjuje komisija, nezadostna. Komisija zato opozarja, da je ureditev razmer v slovenskem bančnem sektorju ključna.