Cerar: Srednje- in dolgoročno ne moremo trošiti več, kot ustvarimo

Vlada z rebalansom sledi dvema ključnima ciljema, in sicer spodbujanju gospodarske rasti ter povečevanju zaposlenosti, je pojasnil Cerar. S tem se po njegovih besedah ustvarjajo pogoji, da se lahko za naslednje leto po daljšem času zopet predvideva določeno usklajevanje pokojnin in socialnih transferjev.

Uravnoteženje javnih financ je kot cilj rebalansa izpostavil tudi finančni minister Dušan Mramor. Proračunski odhodki se sicer povečujejo, a na marsikaterem področju se poraba tudi zmanjšuje, je dejal in dodal: "Sedmo leto po začetku krize je to eden najtežjih rebalansov, kar jih sprejemamo."

Mramor se zaveda, da z rebalansom ne morejo biti vsi zadovoljni, vendar pa predstavlja nadaljnji korak k cilju uravnoteženja javnih financ. Prav tako je izrazito investicijsko usmerjen, kar bo ugodno vplivalo na gospodarsko rast, sta poudarila skupaj s premierjem.

Med pomembnejšimi investicijami sta naštela dokončanje urgentnih centrov po Sloveniji, obnovo nekaterih železniških povezav, izboljšanje oskrbe z vodo, vrsto projektov na področju poplavne varnosti in vzpostavitev državnega računalniškega oblaka.

"Rebalans je bil nujno potreben," je zatrdil Mramor. Od sprejema letošnjega proračuna v novembru 2013 so se namreč bistveno spremenile gospodarske napovedi, poleg tega nekateri odhodki niso bili načrtovani v zadostni višini, med prihodki pa bo umanjkal davek na nepremičnine.

Napovedi gospodarske rasti so zdaj veliko bolj spodbudne, prav tako so ugodni kazalniki na trgu dela, je nadaljeval Cerar. Vendar pa je ekonomski in socialni položaj še vedno zahteven, je dejal in pojasnil, da so zato potrebni nadaljnji ukrepi na različnih področjih, predvsem pa na področju javnih financ. "Te so zdaj v središču pozornosti in nas silijo v odločno ukrepanje," je poudaril.

Z rebalansom se bodo letošnji prihodki proračuna zmanjšali za 64 milijonov evrov na 8,56 milijarde evrov. Odhodki pa so po novem načrtovani v višini 9,95 milijarde evrov, kar je 462 milijonov evrov več kot doslej. Proračunski primanjkljaj bo tako dosegel 1,39 milijarde evrov in bo za 170 milijonov evrov večji kot lani.

Slovenija je od novembra 2009 v postopku čezmernega primanjkljaja, zato mora voditi takšno fiskalno politiko, da bo zagotovila trajno in vzdržno znižanje primanjkljaja sektorja države pod tri odstotke BDP v letu 2015, je dejal Cerar. "Srednje- in dolgoročno ne moremo trošiti več, kot ustvarimo," je zahteval.

Po slovenski metodologiji bo primanjkljaja sicer za 3,62 odstotka BDP, a velik del ga je posledica dejstva, da so med odhodki načrtovana evropska sredstva iz starega programskega obdobja, ki jih bo EU začasno zadržala in jih bomo dobili povrnjena čez nekaj let. Kot je pojasnil Mramor, bi bil brez upoštevanja teh založenih sredstev primanjkljaj pod tremi odstotki BDP.