Fitch je oceno Sloveniji nazadnje znižal maja letos, in to za eno stopnjo z A- na BBB+. Takrat je kot razlog za znižanje navedel negotovosti glede učinkov sanacije bank in nadaljevanja recesije na vzdržnost slovenskih javnih financ.
Tokrat je med razlogi za vztrajanje pri negativnih obetih - kar pomeni, da je v prihodnje mogoče novo znižanje ocene - navedel nejasnosti glede stroškov in časovnega poteka sanacije slabih bančnih terjatev.
Fitch ocenjuje, da bodo dodatni stroški za dokapitalizacijo bank dosegli 4,6 milijarde evrov, kar je 1,8 milijarde več od predhodnih ocen. Pri tem upošteva tudi pretvorbo državnih depozitov v višini ene milijarde evrov v kapital bank.
Ker pa javnofinančni stroški bančne sanacije zaradi še vedno trajajočih pregledov bank še niso uradni znani, to po navedbah agencija negativno vpliva na verodostojnost Slovenije kot dolžnika.
Fitch izpostavlja tudi nadaljevanje recesije v slovenskem gospodarstvu. Bruto domači proizvod (BDP) naj bi tako letos upadel za 2,4 odstotka, prihodnje leto pa še za 0,6 odstotka. Zatem naj bi sledilo šibko okrevanje, srednjeročna potencialna rast slovenskega BDP pa naj bi znašala od 1,5 do dveh odstotkov.
V bonitetni hiši izpostavljajo negativne učinke razdolževanja bank in podjetij ter opozarjajo na možnost scenarija, da bo obseg slabih posojil svojo najvišjo raven dosegel še pozneje od sedanjih pričakovanj, kar bi ustvarilo še dodaten pritisk na poslovanje bank.
Na področju javnofinančne konsolidacije Fitch pričakuje, da se bo javnofinančni primanjkljaj ob neupoštevanju stroškov za sanacijo bank v letu 2015 znižal na 3,3 odstotka BDP, potem ko naj bi letos dosegel 4,3 odstotka BDP.
V luči še vedno visokih pribitkov na ceno zadolževanja države in pa visokih izdatkov za refinanciranje dolga v prihodnjem letu bonitetna hiša ne izključuje scenarija, da bo Slovenija morala zaprositi za program finančne pomoči. V tem primeru bi Fitch opravil revizijo slovenske ocene.
Ima pa trenutno slovenski gospodarski in javnofinančni položaj tudi nekatere bolj pozitivne značilnosti in zaradi teh se v Fitchu niso odločili za znižanje bonitetne ocene.
Ena od teh je visok presežek na tekočem računu plačilne bilance, ki Sloveniji omogoča postopno zniževanje zunanjega dolga. Kljub pričakovanemu dvigu javnega dolga na okoli 78 odstotkov BDP v letih 2016/2017, ki bo posledica stroškov sanacije banke, bo raven zadolženosti širše države ob tem ostala pod povprečjem območja evra in tako vzdržna.
Fitch prepoznava tudi močnejšo reformno dinamiko v Sloveniji, čeprav zaradi preteklih izkušenj še vedno opozarjajo na precejšnja tveganja na tem področju.
V korist Sloveniji govorijo tudi članstvo v območju evra, sorazmerno raznoliko in razvito gospodarstvo ter spodbudni kazalci na področju kakovosti življenja.
A Sloveniji, kot rečeno, še naprej grozi dodatno znižanje ocene. Ta scenarij bi se po Fitchovih navedbah lahko uresničil v primeru bistveno višjih stroškov sanacije bank od trenutnih ocen, dodatnih zamud v procesu bančne sanacije, izrazitejšega zvišanja javnega dolga od pričakovanj in pa morebitnega novega političnega šoka.
V primeru hitrega in izrazitega napredka pri sanaciji bank, izboljšanja gospodarskih razmer in uspešne konsolidacije javnih financ ter privatizacije ter izvedbe nujnih strukturnih reform pa bi Fitch obete lahko izboljšal v stabilne.