Revija Reporter
Slovenija

Pozabljene žrtve pandemije: kje je preiskovalna komisija o prezgodaj umrlih starostnikih v DSO-jih?

Igor Kršinar
64 384

15. mar. 2025 6:00 Osveženo: 7:15 / 15. 3. 2025

Deli na:

Pozabili smo na tisoče žrtev kovida med starostniki v DSO-jih

Profimedia

Prejšnji teden je minila peta obletnica razglasitve epidemije kovida 19. Kot smo pisali v prejšnji številki Reporterja, so bile največje žrtve epidemije starostniki v domovih za starejše občane, saj tam niso imeli dovolj zmogljivosti, da bi stanovalce razporedili v različne cone in preprečili širjenje virusa.

Poleg tega so nekaterim stanovalcem onemogočili zdravljenje v bolnišnici, medtem ko v domovih ni bilo dovolj zdravniškega osebja, ki bi lahko za bolnike skrbelo 24 ur. Neprimerno obravnavo oskrbovancev v domovih je ugotovil tudi zagovornik načela enakosti, ki je leta 2021 med stanovalci in zaposlenimi opravil raziskavo. 

V prvem valu epidemije so 31 odstotkov vseh okuženih bili stanovalci v domovih za starejše občane, od koder je bilo 80 odstotkov vseh umrlih, večinoma so umrli kar v domovih. V letu 2020 je bilo kar 57 odstotkov vseh umrlih iz domov za starejše občane.

Državnemu zboru se ni zdelo vredno ustanoviti preiskovalne komisije o prezgodaj umrlih starostnikih iz domov za starejše občane v času epidemije kovida, prav tako tega ne raziskujeta niti pristojni ministrstvi sedanje vlade.

Na neprimerne razmere v domovih je opozorilo več civilnodružbenih organizacij, med njimi tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki je zaradi tega pripravila celo prekinitev dela, ker ministrstvo za zdravje ni upoštevalo njihovih zahtev. Protestu se je pridružilo 70 domov za starejše. Žal so ostali neslišani.

Vodja takratne strokovne skupine Bojana Beović jih je odpravila z izjavo, da je med starostniki, zlasti med oskrbovanci DSO, veliko ljudi, ki se jim življenje počasi izteka in da zato njihovo premeščanje v bolnišnice ni smiselno. V Reporterju smo tudi opozorili na primer oskrbovanke DSO na Bokalcih, ki so ji zdravniki napovedali še največ štiri dni življenja, nato pa je, ne zaradi kovida, umrla po osmih mesecih.

Višja smrtnost med stanovalci domov je bila tudi posledica neprimernih razmer za bivanje.

Bobo

Med najbolj glasnimi organizacijami je bilo tudi društvo Srebrna nit pod vodstvom Biserke Marolt Meden, ki je na neprimerne razmere opozarjala v več kot 50 javnih pismih, na njihovo pobudo je bilo sklicanih tudi več sej delovnih teles državnega zbora. Po zamenjavi vlade je društvo naslovilo na državni zbor prošnjo, naj ustanovijo preiskovalno komisijo, da končno razišče odgovornost, predvsem ministrov in vseh drugih za vse prekmalu umrle, a se ni zgodilo nič. Očitno niti sedanji vladajoči koaliciji to ni v interesu, čeprav imamo po drugi strani veliko drugih preiskovalnih komisij.

Prav tako raziskovanje smrti zaradi kovida v DSO ni v interesu ministrstvoma za delo, socialo in zdravje. Ko smo o tem spraševali lani poleti, so nas napotili na novo ministrstvo za solidarno družbo, kjer so se označili za nepristojne nad predmetnih področjem. Tudi na ministrstvu za zdravje se smrti starostnikov v domovih ne zdi vredno raziskovati. To je dobro vedeti pred volitvami, ko bodo vse stranke poudarjale svojo skrb za upokojence.