»December leta 1975 je bil zame nekaj posebnega in lepega. Dobila sem, kar sem si najbolj želela, mlajšo sestrico. Celo ime sem ti lahko izbrala. Ponosna velika sestra sem ti premalokrat povedala in pokazala, da sem ponosna nate in da te imam neskončno rada,« Bratuškova v zapisu obuja spomine na vesele trenutke s sestro.
»Ko sem izvedela novico o hudi bolezni, ki se te je lotila, se mi je podrl svet. Po prejokanem dnevu sem bila trdno odločena, da bomo zmagali, da bom naredila vse, te peljala na konec sveta, če bo treba, samo da ga premagamo. Na žalost nam tudi skupaj ni uspelo,« opisuje soočenje s sestrino boleznijo.
»Od leta 2011, ko si ga rodila, se je tvoje življenje vrtelo okoli njega in za njega … Vem, da te je misel na to, kaj bo z njim, če tvoj boj ne bo uspešen, močno bremenila tudi v zadnjem mesecu. Obljubila sem ti, da bomo lepo, z ljubeznijo in vedno z mislijo na tebe, vsi skupaj poskrbeli za njega,« piše o ljubezni sestre do sina.
»Jaz pa ti povem samo še to, da sem hvaležna, da si moja mlajša sestra in da te imam neskončno rada … Hvala ti za vse moja Eska!« zaključi zapis.
