Vlada in tudi EU se nadejata, da bosta na tak način del prihrankov Slovencev z bančnih računov, kjer se je na njih namesto obresti nabiral predvsem prah, preusmerili na finančne trge in v gospodarstvo. O posebnosti novih računov je spregovoril prvi mož Ilirike Igor Štemberger, legenda slovenskega borzništva, ki ima od INR velika pričakovanja.

Kaj pravzaprav prinaša nova zakonodaja o individualnih naložbenih računih (INR)?

Po dolgem času je to zelo korekten in koristen produkt za državljane Republike Slovenije. Gre za račun, na katerem bodo lahko državljani varčevali v delnicah, obveznicah, ETF skladih, vse z namenom doseganja ugodnih donosov.

Če stranke denarja s tega računa ne bodo dvignile prej kot v 15 letih, bodo vsi donosi in dividende popolnoma neobdavčeni. Če pa bodo sredstva z računa dvignili prej, bo ta donos obdavčen s 15 odstotki, za razliko od današnjih 25 odstotkov.

Obstaja nevarnost, da se kaka prihodnja vlada spravi na te račune in jih skuša bolj obdavčiti?

To je domala nemogoče, ker ne nazadnje Individualni naložbeni računi (INR) niso v celoti in samo projekt Republike Slovenije oziroma sedanje vlade, pač pa je produkt INR pred časom spodbudila Evropska unija.

Evropska komisija je nekdanjemu italijanskemu premierju Enricu Letti med drugim zaupala pripravo strategije za mobilizacijo akumuliranih bančnih prihrankov in njihovo usmerjanje v produktivne naložbe.

Če želimo resno mobilizirati prihranke, moramo vlagateljem ponuditi boljše in učinkovitejše rešitve, ne dražjih!

Januarja 2024 je med drugim predstavil tudi načrt, po katerem bi se sredstva, ki danes skoraj neobrestovana ležijo na bančnih računih, aktivirala za spodbujanje gospodarske rasti ter financiranje mladih podjetij, ki bi z dodatnim kapitalom lahko dosegala bistveno večjo rast, produktivnost in konkurenčnost.

Predlog je septembra 2024 dodatno razširil Mario Draghi, nekdanji predsednik ECB, ki je opozoril, da mora Evropa razviti lastne kapitalske trge, sicer bo njen kapital še naprej financiral rast ameriških podjetij namesto evropskih.

Da bi torej ta denar ostal v Evropi in bil v pomoč razvoju evropskega gospodarstva, ki s težavo lovi zaostanek za ameriškim in kitajskim gospodarstvom ter razvojem njihovih podjetij.

Primož Lavre

Skratka, gre predvsem za projekt Evropske unije. Treba je vedeti, da individualni naložbeni računi že vrsto let obstajajo v Skandinaviji, da jih imata tudi Francija in Italija, sprejem zakona je napovedan tudi na Hrvaškem. Mislim, da je to v celoti dobro zastavljen projekt EU.

Treba pa je odgovornim na ministrstvu za finance in vsem zaposlenim, ki so sodelovali pri izvedbi in implementaciji zakona o INR, čestitati za veliko in nadvse koristno delo, ki bo, prepričan sem, v temelju spremenilo varčevalne navade vseh Slovencev.

Ali bo novi zakon povečal priliv kapitala na borzni trg?

Ne pričakujem, da bodo INR sprožili pomembnejšo prerazporeditev sredstev iz bančnih vlog v individualne naložbene strukture. Trdno sem prepričan, da bodo stranke, ki bodo odpirale te račune, predvsem iz mlajše populacije, ki se zaveda pomena in prednosti varčevanja v delnicah.

Gre verjetno za družine, ki nimajo toliko kapitala, da bi lahko že v prvem letu zapolnile maksimalno možnost naložbe, ki jo zakon daje, to je vseh 20 tisoč evrov. Prepričan sem, da bodo vlagatelji sprva vstopali z manjšimi zneski, kar pomeni, da tudi kumulativni učinek ne bo tako velik, da bi se morali bati občutnejšega prelivanja prihrankov iz bank v individualne naložbene račune.

Ali pričakujete povečano zanimanje za slovenske delnice zaradi izboljšanih davčnih ali drugih ugodnosti?

Gotovo se bo povečal nakup slovenskih delnic, treba je pa vedeti, da zakon o INR ne določa ali vsaj v prvem letu ne zahteva popolnega nakupa slovenskih delnic, pač pa se lahko stranke odločajo tako, kot želijo – seveda v okviru zakona, ki predpisuje nakupe na območjih OECD, EGP in pa EU. Tako da ne računam, da bi velika večina strank kupovala samo slovenske delnice.

Katere izzive vidite pri implementaciji novega zakona za borznoposredniške hiše in investitorje?

Na implementacijo tega zakona se pripravljamo že od junija lani, ko je bil sprejet. Vedeli smo, da bo začel veljati 5. marca, zato smo pravočasno okrepili ekipo. Pridružilo se nam je skoraj 40 novih, večinoma mladih sodelavk in sodelavcev. Hkrati širimo fizično prisotnost, saj s 5. marcem odpiramo 13 dodatnih poslovalnic v večjih slovenskih mestih. Nadgradili smo tudi infrastrukturo.

Popolnoma smo prenovili sistem videoidentifikacije in mobilno aplikacijo, da vlagateljem omogočimo hiter, varen in enostaven dostop do naložb.

Vlada bi morala prevzeti bistveno aktivnejšo vlogo: na borzo uvrstiti podjetja v državni lasti, spodbujati nova kotiranja ter vzpostaviti pogoje, da bi imela posamezna delnica več vzdrževalcev likvidnosti.

Verjamemo, da bo mobilna aplikacija Ilirika omogočila nemoten pristop in odpiranje računov, kar od doma, večjemu številu strank, zato pričakujemo nadpovprečno zanimanje. Uspešna implementacija INR za nas pomeni bistveno večjo dolgoročno stabilnost poslovanja ter hkrati odpira prostor za nadaljnji razvoj.

Dodatno smo okrepili sodelovanje s Pošto Slovenije, ki ima razvejano mrežo poslovalnic po vsej državi. Tako lahko stranke poleg poslovalnic Ilirike individualni naložbeni račun odprejo tudi prek naše spletne videoidentifikacije ali v kar 288 poslovalnicah Pošte Slovenije ter tam uredijo tudi prenos delnic Vzajemne. S tem zagotavljamo bistveno širšo oziroma omogočamo praktično popolno dostopnost storitev po vsej Sloveniji.

Ključno je, da smo ustanovili tudi lastno družbo za upravljanje z jasnim ciljem. Vzpostaviti ETF sklade Ilirika na Slovenijo in na države OECD ter domačim vlagateljem ponuditi stroškovno učinkovit, transparenten in mednarodno primerljiv naložbeni instrument.

Strošek provizije s ceno okoli 0,9 odstotka letno pomeni jasen odmik od prakse klasičnih vzajemnih skladov, kjer so stroški tipično za večkratnik višji, rezultati pa tega pogosto ne upravičijo. Če želimo resno mobilizirati prihranke, moramo vlagateljem ponuditi boljše in učinkovitejše rešitve, ne dražjih!

Zanimivo se mi zdi, da odpirate nove poslovalnice po Sloveniji. V finančnem sektorju je to malce nenavadno, saj se fizične poslovalnice, recimo bančne, bolj ali manj zapirajo.

V Iliriki smo prvi uvedli sistem za videoidentifikacijo, ki smo ga začeli pripravljati že leta 2018, aprila 2019 pa je začel delovati in nam je nato v času kovidne epidemije zelo pomagal pri sprejemu novih strank.

Primož Lavre

Čeprav stranke lahko odpirajo račune preko mobilne aplikacije in s pomočjo videoidentifikacije, se nam zdi ta zakon tako pomemben in INR kot produkt tako dober, da zares pričakujemo zelo veliko novih strank, ki morda še niso vajene videoidentifikacije in želijo imeti stik s fizično osebo, ki jim bo znala razložiti vsebino in vse oblike varčevanja z INR ter po potrebi vse določbe novega zakona.

Zakon namreč prinaša kar nekaj posebnosti v primerjavi z dosedanjim vlaganjem in investiranjem na borzi, kar je za stranke še kako pomembno, ko gre za upravljanje njihovih prihrankov.

Kako zakon upošteva zaščito malih vlagateljev?

Ne prinaša zgolj prednosti zaradi neobdavčenja do 15. leta, pač pa je tu zakonodajalec prvič dobro poskrbel tudi za neuke male delničarje. Zakon določa, kaj tem strankam lahko ponudimo, torej delnice, vrednostne papirje, ETF sklade, pa s katerega območja.

Zakonodajalec zahteva, da ponujamo samo delnice iz zelo dobro razvitih držav, ki sodijo v območja OECD, EGP in EU, kar je velika zaščita nepoučenih vlagateljev.

Strankam torej ne moremo prodati nelikvidnih delnic, ki ne kotirajo na evropskih borzah oziroma na mednarodnih borzah, ne moremo jim prodati delnic iz Bosne ali Srbije, ki so slabo likvidne in ki ne sodijo v okvir z zakonom predpisanih držav. Taka zaščita se mi zdi zelo dobra za preprečitev manipulacij.

Prav tako zakon razlikuje med dobro poučenimi in morda slabše poučenimi vlagatelji. Tem lahko ponudimo vodenje prihrankov na njihovih računih v več oblikah. Tako lahko stranka, ki je dobro poučena, sama kupuje delnice in ETF sklade.

Žal je privatizacija Vzajemne skrenila z začrtane poti, ki je bila sprva predstavljena kot dobro načrtovana in koristna za delničarje, ter se razvila v nekaj povsem drugega.

Stranka, ki tega ne zna ali ni vešča, lahko Iliriki borznoposredniški družbi zaupa znesek in ji ga nakaže v upravljanje ali pa lahko investira v ETF sklade, ki sodijo v zakonsko določene okvire, se pravi, da investirajo le v EU, OECD in EGP.

To je zaščita za stranke, ki se počutijo neuke, in se jim zato ni treba odločati na pamet ali poslušati nasvete nekoga, ki morda sam ni vešč trgovanja z delnicami. Prav tako bomo prilagodili produkte upravljanja premoženja različnim strankam. Imeli bomo produkte, ki bodo namenjeni mlajšim in bodo nekoliko bolj tvegano postavljeni, glede na to, da je pričakovana življenjska doba teh strank daljša.

Čim starejša bo stranka, tem manj rizični produkt bo imela, kar pomeni več obveznic in manj delnic. Skratka, skušali se bomo popolnoma prilagoditi znanju in drugim karakteristikam vlagatelja, od želene izpostavljenosti do starosti.

Glede zaščite je treba izpostaviti, da so kazni, ki jih bo Agencija za trg vrednostnih papirjev lahko izrekala zaradi nepravilnosti, izjemno visoke, od 25 tisoč pa vse do 750 tisoč evrov za morebitne kršitve zakona in izkazano slabo prakso do strank. Mislim, da zakon tokrat res poskrbi za korektnost in za interese vlagateljev.

Ali lahko obstoječi investitorji prenesejo sredstva z obstoječih trgovalnih računov na nov INR?

Ne. Treba je vedeti, da so zneski na individualnih naložbenih računih omejeni. Prvo leto lahko zainteresirana stranka nanj vplača do 20 tisoč evrov, naslednje leto lahko investira dodatnih pet tisoč evrov v delnice kjerkoli z območja EU, OECD in EGP, še pet tisoč evrov pa samo v slovenske delnice. Skupaj torej lahko vsako leto vplača dodatnih deset tisoč evrov, maksimalni znesek za tak račun pa je 150 tisoč evrov v 15 letih.

Kakšni bi bili vaši predlogi za izboljšanje atraktivnosti slovenskega kapitalskega trga za male vlagatelje?

Slovenski kapitalski trg je izrazito volatilen, saj že majhne količine povzročijo velike cenovne premike. Kljub nekaj zelo kakovostnim podjetjem ostaja nabor izdajateljev premajhen, kar omejuje likvidnost in povečuje nihajnost.

Vlada bi morala prevzeti bistveno aktivnejšo vlogo: na borzo uvrstiti podjetja v državni lasti, spodbujati nova kotiranja ter vzpostaviti pogoje, da bi imela posamezna delnica več vzdrževalcev likvidnosti.

Primož Lavre

Prav več neodvisnih ponudnikov likvidnosti na istem vrednostnem papirju pomeni globlji trg, manjše razmike med ponudbo in povpraševanjem ter bistveno stabilnejše gibanje cen. Brez tega volatilnost ostaja strukturna lastnost trga, ne pa njegova prehodna faza.

Kako pa komentirate hrvaško prevzemanje ljubljanske borze?

Hrvaška ima pametno strategijo gospodarske politike. Veliko so naredili na infrastrukturi z vlaganji v avtoceste in železnice, strateško postajajo zelo močni v logistiki in energetiki. Zelo dobro so tudi pred leti po dolgoletni vojni v porušeni državi obnovili turistični sektor in zelo dobro so vodili strategijo v sektorjih, kjer sami niso bili posebej močni.

Hrvaška v preteklosti ni imela izrazito razvite industrijske baze, vendar je s prevzemi nekaterih slovenskih družb, kot sta Droga, Kolinska, ter številnih drugih predvsem v prehrambni industriji, pomembno okrepila svoj gospodarski vpliv.

Ob tem že vrsto let strateško gradi tudi lastniške deleže v večjih slovenskih podjetjih. Od Zavarovalnice Triglav, Petrola in Zavarovalne skupine Sava (Sava Re) do različnih industrijskih družb. Gre za podjetja, kjer hrvaški investitorji pogosto obvladujejo od pet- do 30-odstotne lastniške deleže, ponekod pa tudi več, kar kaže na premišljeno in dolgoročno kapitalsko strategijo Hrvatov.

Skratka, ta portfelj Hrvati lepo in pametno gradijo, niso več samo turistična država, ampak preko lastništva v naših podjetjih postajajo tudi industrijska država. Kar se same borze tiče, je tudi tukaj njihova strategija zagotovo dobra.

Borza je več kot samo tržnica, je tudi pomembna infrastruktura, ki lahko določa usmeritev in kadrovanje v podjetjih, določa davke in izplačila dividend, določa sedeže podjetij in ljudi, ki so na pomembnih položajih. Okrepiti se skušajo tudi na finančnem področju, in kot vidite, jim to tudi uspeva.

Njihov nekdanji finančni minister Marko Primorac je postal podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB), guverner Hrvaške narodne banke Boris Vujčić je postal podpredsednik Evropske centralne banke. Delajo pametno, dobro napredujejo in imajo prave strategije – ko jih enkrat sprejmejo, se okoli njih ne kregajo.

Eden pomembnejših dogodkov na slovenskem kapitalskem trgu v prihodnjem obdobju bo začetek trgovanja z delnicami družbe Vzajemna zdravstvena zavarovalnica na Ljubljanski borzi. Za marec je sklicana tudi skupščina delničarjev Vzajemne, kjer je med predlogi sprememba statuta, po kateri bi bilo za preseganje petodstotnega lastniškega deleža potrebno soglasje družbe. Nedavno ste napovedali, da bo to negativno vplivalo na vrednost delnic. Kdaj pa lahko pričakujemo rast?

Žal je privatizacija Vzajemne skrenila z začrtane poti, ki je bila sprva predstavljena kot dobro načrtovana in koristna za delničarje, ter se razvila v nekaj povsem drugega.

Nobeno zapiranje trgovanja, noben omejen prenos lastništva delnic ne pomeni nič dobrega. Po mojem mnenju je bil tu narejen napačen korak, ki škodi tako kapitalskemu trgu kot tudi borznim transakcijam s to delnico. In seveda škodi njeni vrednosti in s tem delničarjem.

Če bo na skupščini izglasovan predlog o dodatnem omejenem prenosu, kar bi pomenilo, da bo za vsakih pet odstotkov nakupov delnic Vzajemne kupec moral dobiti dovoljenje uprave oziroma nadzornega sveta, bo to po mojem mnenju bistveno znižalo vrednost delnicam Vzajemne.

Primož Lavre

Ne znam si predstavljati, za koliko, morda s predvidenega 1,2 ali 1,4 evra, kolikor bi po mojem ugibanju lahko bila delnica vredna po kotaciji, celo na komaj 0,5, 0,6 ali 0,7 evra, kar je seveda bistveno drugače, kot če bi bila delnica prosto prenosljiva.

Zakaj? Zato, ker bo nekdo, ki bi rad postal strateški lastnik ali pa morda zgolj želi imeti večji delež, imel onemogočen nakup in čakala ga bo borba, če ga uprava ne bo hotela potrditi kot primernega kupca. Govorimo o tako imenovani strupeni tabletki v statutu oziroma v pravilih trgovanja s to delnico, ki nikakor ne more prispevati k njeni večji likvidnosti in k večjemu zanimanju zanjo.

Po našem mnenju se bodo tudi institucionalni kupci taki delnici izogibali. Sicer je v tem trenutku ne vidim kot delnico, ki bi lahko bila primerna za imetje in držanje v portfelju. Vsaj dokler govorimo o teh omejitvah.

Komu pa so omejitve v interesu?

Težko komentiram, komu je to v interesu in kdo je to dovolil. Dejstvo je, da bo to zagotovo neka zavora pri prenosu delnic iz KDD-ja na trgovalne račune.

V zakonu piše, da če delničarji svojih delnic ne prenesejo v dveh letih, postanejo te premoženje državnega Kada. Ta je kot državni sklad v rokah ljudi, ki upravljajo državo.

Bo naslednja vlada, katerakoli že bo, prijaznejša do podjetnikov? Aktualna je pravzaprav že nekaj let v nekakšni vojni z njimi ali vsaj delom njih.

Eden redkih dobrih ukrepov naše politike je bil ta, da smo Slovenci dobili lastno državo. Tedaj je bila prisotna izjemna energija in tudi izjemna hrabrost, od takrat pa, bodimo iskreni, so vlade zelo malo dobrega naredile za gospodarstvo. S čim to utemeljujem?

Ko snubijo volivce, politiki govorijo eno, rezultati pa so nazadnje zelo drugačni.

Če pogledamo leto 1992 kot začetek našega samostojnega življenja in se primerjamo z državami, ki so istočasno kot Slovenija izstopile iz komunističnega ali socialističnega režima, potem vidimo, da so vse te države bile daleč, daleč za nami po standardu prebivalstva, po osebnem dohodku, po BDP-ju.

In to kljub temu, da je Slovenija takrat izgubila del jugoslovanskega trga. Naše gospodarstvo je bilo dobro, sposobno se je bilo preusmeriti v izvoz na druge trge, že takrat pa se je opazilo, da je politika delala popolnoma brez kakršnekoli strategije za gospodarstvo.

Pravzaprav se mi zdi, da katerakoli vlada je prišla, je na gospodarstvo gledala bolj kot na plen in priložnost za razdelitev sfer, kot neke vrste bankomat, s tem pa je seveda gospodarstvu ves čas škodovala.

Če gledamo obdobje pred finančno krizo ter posojila, ki so jih banke dajale gospodarstvu ob nastopu finančne krize leta 2008, se je pokazalo, kako slaba je bila strategija bančnega financiranja gospodarstva.

Primož Lavre

Zaradi te napačne strategije je propadlo veliko dobrih podjetij z uglednimi blagovnimi znamkami, kot so Primorje, SCT in še mnoga druga. Posledično so nekatera dobra podjetja postala lahek plen tujcev. Prav tako je bil popolnoma napačen odgovor vlade gospodarstvu od leta 2008 oziroma 2009 naprej.

Velika gospodarska kriza je pri nas trajala na žalost bistveno dlje kot v domala vseh evropskih državah, kajti gospodarstva ostalih držav so se začela pobirati že leta 2009 oziroma so indeksi na borzah rasli že od marca, aprila 2009. Pri nas se je indeks začel pobirati šele tam nekje leta 2016, 2017, morda celo 2018.

Spomnimo se, koliko se je govorilo o trojki. Čemu smo mi potrebovali trojko, zakaj niso trojke potrebovale Hrvaška, Češka, Madžarska? Če danes pogledamo BDP teh držav, ki so bile pred leti bistveno za nami, pa današnji standard teh ljudi, vidimo, da nas domala vse prehitevajo.

Poglejmo samo Hrvaško, ki je bila do leta 1995 v hudi vojni s Srbijo, imela je okupiranega 40 odstotkov ozemlja, ogromno mest je bilo porušenih, danes pa je skoraj že boljša od nas.

Skratka, taka je bila dosedanja gospodarska strategija vseh vlad, tako levih kot desnih, in taki so bili njihovi rezultati, ko je šlo za gospodarstvo. Se vam to zdi v redu? Ne! Tudi v prihodnosti ne vidim bistvenih sprememb v odnosu politike do gospodarstva. Ko snubijo volivce, politiki govorijo eno, rezultati pa so nazadnje zelo drugačni.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter