"Sadjarji se še nikoli do sedaj nismo znašli v tako zelo hudi situaciji. Na eni strani imamo za ta čas še polne hladilnice lanskih jabolk in hrušk, ki jih zelo težko prodajamo, na drugi strani pa že v začetku aprila tako rekoč prazne sadovnjake zaradi pozebe," je dramatične razmere v sadjarstvu po zadnji pozebi na današnji spletni novinarski konferenci KGZS povzel predsednik odbora za sadjarstvo pri KGZS Boris Orešek.
Prve ocene s terena, ki so jih danes predstavili zaposleni na kmetijsko gozdarskih zavodih po Sloveniji, kažejo na zelo veliko prizadetost sadnega drevja po pozebi, se pa kaže tudi manjša prizadetost na posameznih legah. Škodo so povzročile izjemno nizke temperature in dolgo trajanje pozebe. Ta se je na Primorskem začela že marca, sicer pa ponekod po državi že v začetku tega tedna, najhuje pa je bilo v nočeh na sredo in četrtek. Minus je bil ponekod tudi davi.
V sadovnjakih na območju mariborskega, celjskega in ptujskega zavoda je delež poškodovanih cvetov jablan in hrušk od 50- do 70-odstoten, delež poškodovanih cvetov breskev, sliv, marelic in višenj pa od 60- do 100-odstoten. Predvsem so jablane in hruške močno poškodovan na Goričkem, nekoliko boljše je stanje na desnem bregu Mure. V Pomurju se bojijo, da če se bodo nizke temperature nadaljevale, da bo zmanjkalo vode za oroševanje.
Tudi na celotnem območju Primorske, ki ga pokriva novogoriški kmetijsko gozdarski zavod, so se temperature ta teden spustile krepko pod ledišče, na območju Slovenske Istre celo do minus 6,5 stopinje, kar je prizadelo tudi zelenjavo v rastlinjakih, kjer so že posadili tudi plodovke.
Na območju novogoriškega zavoda so poškodovane in uničene praktično vse sadne vrste, ocenjena poškodovanost je večinoma med 80- in 100-odstotna, je povedal področni strokovnjak Vasja Juretič, ki ocenjuje, da bo tudi pri oljkah škoda velika, se pa ta za zdaj še ne kaže.
"Trenutne razmere kažejo na katastrofo," je dogajanje na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja ocenila specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto Andreja Brence. Koščičarjev bo morda le peščica, bistveno manj bo letos jagodičevja, je dejala. Tudi Alenka Caf z ljubljanskega zavoda je opisala visoke deleže poškodovanih nasadov in med drugim izpostavila prizadetost ameriških borovnic, ki sicer prenašajo nizke temperature.
Nekaj pridelka so lahko rešili tisti sadjarji, ki so svoje nasade oroševali, deloma je ponekod pomagalo tudi kurjenje oz. dimljenje. Ob tem je Brencetova poudarila, da so vsi ti ukrepi do določene mere učinkoviti, a imajo omejitve, ki so jih tokrat predstavljale predvsem izredno nizke temperature za ta čas, ki so se ponekod spustile tudi do okoli minus deset stopinj Celzija.
Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije so pri nas oroševalni sistemi urejeni na od 100 do 120 hektarjih sadovnjakov, kar je manj kot tri odstotke vseh intenzivnih nasadov, je povedal koordinator javnih služb v sadjarstvu pri inštitutu Matej Stopar.
Kmetijski svetovalci pa so v zvezi z vzpostavitvami oroševalnih sistemov, ki so se torej tudi tokrat izkazali za zelo učinkovito zaščito pri pozebi, opozorili na številne birokratske ovire pri uresničitvi tovrstnih naložb. Juretič pa je ob tem spomnil na težave z namakalnim sistemom Vogršček, ki je v fazi sanacije in trenutno ni v uporabi.
Predsednik KGZS Roman Žveglič se je zaradi nastalih kritičnih razmer v sadjarski panogi zavzel za takojšnjo pomoč države sadjarstvu. "Prej ko se bo vlada zavedala, da brez kmetijstva tudi hrane ne bo, lažje nam bo izpeljati spremembe in nujne prilagoditve," je dejal Žveglič.
Na zbornici pripravljajo več predlogov, ki jih še usklajujejo, se je pa Žveglič med drugim zavzel za sprejetje interventnega zakona, pripravo katerega je kmetijsko ministrstvo že napovedalo. Po Žvegličevih besedah je nujno tudi sprejetje zakona o namakanju in oroševanju, ki bi poenostavil pridobivanje vseh dovoljenj, oroševanje pa je po besedah Oreška potrebno omogočiti na vseh območjih, kjer je na voljo dovolj vode.
Na KGZS zahtevajo tudi, da se vse sektorske pomoči kmetijstvu, ki jih upravičenci dobivajo v tem času zaradi epidemije covida-19, izvzamejo iz obdavčitve. Po oceni zbornice je potrebno razmisliti tudi o novih oblikah zavarovanj za katastrofične škode.
Za to, da sadjarstvo preživi naslednji dve leti, Orešek predlaga neposredno finančno pomoč za vse sadjarske kmetije in sadjarska podjetja za ohranitev pridelave, odpis nekaterih dajatev in najemnin, opustitve plačila vode, možnosti reprogramov kreditov in odpravo administrativnih ovir pri neposredni prodaji ter še nekatere predloge.
Po pozebi, nevarnost katere letos glede na vremenske napovedi niti še ni minila, pa kmetijski svetovalci pridelovalcem svetujejo uporabo aminokislinskih pripravkov in pripravkov na osnovi alg za krepitev rastlin v skladu z navodili proizvajalcev pripravkov. A tudi to predstavlja razmeroma velik strošek, še opozarjajo na KGZS.
