Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je v današnji predstavitvi zakonske novele izpostavil podvojitev sredstev pomoči s 40 milijonov evrov na 86 milijonov. Gospodarstvo bo tako na podlagi danes sprejete novelo za pomoč pri soočanju z visokimi cenami električne energije in plina dobilo 80 milijonov evrov, preostalih šest milijonov evrov pa je namenjenih za Slovenski podjetniški sklad.
Z novelo zakona se širi krog upravičencev do pomoči. Do nje bodo po novem upravičeni tudi vsi subjekti iz kmetijstva in ribištva, zasebna društva in zavodi ter gospodarska interesna združenja, zbornice in sindikati. Za pomoč pa ne bodo mogli zaprositi subjekti, ki imajo kot glavno dejavnost registrirane finančne in zavarovalne dejavnosti.
Na podlagi sprejete novelo se obenem zvišuje delež upravičenih stroškov, ki jih bodo podjetja dobila povrnjena, in sicer s prvotnih 30 odstotkov na 50 odstotkov pri enostavni pomoči.
Javna agencija Spirit Slovenija bo na podlagi spremenjene zakonodaje pripravila posebno aplikacijo, prek katere se bodo lahko gospodarstveniki med 1. in 15. novembrom prijavili za pomoč.
"Izrecno bi rad povedal, da gre za sredstva v tem letu, za naslednje leto pa vlada pripravlja druge ukrepe, ki so vezani tudi na EU," je po razpravi v DZ v izjavi za medije pojasnil Han.
Novelo zakona so tako podprle vse poslanske skupine, saj so prepričane, da je gospodarstvo v trenutnih razmerah nujno potrebno pomoči.
Po drugi strani pa poslanci niso namenili zadostne podpore predlaganemu dopolnilu, ki ga je vložila poslanska skupina NSi. Pripravili so jo na podlagi predloga Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Združenja delodajalcev Slovenije. Predvidevalo je črtanje dela zakona, da mora upravičenec v vlogi za dodelitev pomoči priložiti izjavo, da cen svojih izdelkov oziroma storitev zaradi dviga cen električne energije in zemeljskega plina ni dvignil za več kot 10 odstotkov.
Proti dopolnilu je glasovalo 48 poslancev, medtem ko mu je podporo izreklo 28 poslancev. En poslanec se je glasovanja vzdržal.
V GZS so razočarani, da je določilo v zakonu ostalo, so po sprejetju zakona sporočili iz zbornice. "Podjetja, ki so člani GZS, tako izjavo razumejo kot nezaupnico gospodarstvu in kot nerazumno birokratsko omejitev, ki bo marsikatero podjetje odvrnila od prošnje za pomoč," je sprejem novele v sporočilu za javnost komentiral predsednik GZS Tibor Šimonka.
Kot so pojasnili, mora vsako podjetje kot dober gospodar zagotoviti stabilno poslovanje, zato je povsem normalna podjetniška praksa, da poskušajo višje stroške pretopiti v višje cene. Na poslovanje poleg višjih cene energije trenutno vplivajo tudi višji stroški materiala in dela, zato se ob tem odpira vprašanje, kako bo država preverjala deleže stroškov energentov v ceni izdelka oziroma storitve.
Obenem v GZS niso prepričani, če bo krizni skupini, ki jo sestavljajo predstavniki vlade in gospodarstva, do konca meseca uspelo pripraviti nov nabor ukrepov, s katerimi bo država pomagala podjetjem preživeti morebitno zaostritev energetske krize.