Premier Robert Golob je v zadnjem intervjuju za Mladino povedal, da obstaja ena sama reforma, pri kateri bodo vztrajali brezkompromisno do konca: »To je zdravstvena reforma, ki je za nas najpomembnejša. Vse druge so lahko stvar pogajanj.«

Premier si šteje v čast, da je njegova vlada prva, ki je zlomila Fides. To je bila očitno točka preloma. Pravi, da sindikat zdravnikov in zobozdravnikov nima več nobene moči. Da je bil Fides dolga leta glavna ovira za kakršnokoli spremembo na bolje v javnem zdravstvenem sistemu. »Ne bom šel v pikantne podrobnosti, ampak to oviro smo odstranili. V resnici so se s prizorišča odstranili kar sami s svojo nespametno in brezglavo stavko, ki še kar traja, čeprav so prišli podpisat nov aneks o višjih plačah v javnem sektorju.«

Ker je Fides izgubil moč oviranja sprememb, tako Golob, so lahko začeli izkoreninjati škodljive dvojne prakse iz zdravstvenega sistema. Premier je prepričan, da brez pomoči Fidesa tega koraka nikoli ne bi mogli izpeljati.
V vladi že opažajo prve rezultate pri krajšanju čakalnih vrst; da je v zadnjih treh mesecih število čakajočih nad dopustno čakalno dobo občutno upadlo. Tudi strašenje, da bodo zdravniki začeli zapuščati ne samo javni sistem, ampak kar Slovenijo, se še ni zgodilo.

24UR

Tudi v tujini ni vse tako zlato, kot se morda sveti. V Nemčiji zdravnikom ni dovoljeno popoldansko delo, kakršnega poznamo pri nas. Tam lahko zdravniki poleg redne delovne obveznosti zdravstvene storitve pri drugih plačnikih opravljajo le, če od tako opravljenih storitev poravnajo davke in prispevke v enaki višini, kot jih plačujejo od rednega dela. Popoldansko delo zdravnikov bi bilo v Nemčiji utaja davkov, je že lani na vrhuncu Fidesove stavke poročala dopisnica časnika Delo.

Tudi pod prvo, drugo in tretjo Janševo vlado, ne samo pod levimi vladami, se je v javnem zdravstvu kradlo na veliko. Spomnimo se le, kako so nekateri dobavitelji zaščitne opreme bogateli med epidemijo koronavirusa, ko je bil na oblasti »veliki borec proti globoki državi«.

Borci proti spremembam so v resnici borci za lastne privilegije, ugotavlja premier Golob in si želi, da bi javnost to končno razumela. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pravi, da predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti spodbuja zaposlene, da bi več delali oziroma ostajali v matičnih ustanovah. Zdravstveni delavci bodo po novem v javnem zdravstvenem zavodu za dodatno delo lahko plačani po podjemni pogodbi, ki bo davčno bolj ugodna.

Soglasje za delo pri drugem delodajalcu bo po novem možno le za delo znotraj javne zdravstvene mreže, tudi pri koncesionarjih, ne pa več pri čistih zasebnikih. Bodo pa lahko javni zavodi z vrhunskimi strokovnjaki, ki so zaposleni pri zasebnikih, izjemoma sklepali tudi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.

Dvoživkarstva v javnem zdravstvenem sistemu bo konec, ko bodo v vladi novelo zakona potrdili še poslanci vladajoče koalicije v državnem zboru. Zdravniki se bodo morali odločiti, ali bodo ostali v javni zdravstveni mreži ali bodo odšli k zasebnikom. Resorna ministrica ob tem poudarja, da je v noveli zakona veliko načinov, s katerimi želijo zdravnike in drugo zdravstveno osebje motivirati, da ostanejo v javnem sektorju, tudi z variabilnim delom plače, podjemnimi pogodbami

… Seveda spremembam odločno nasprotuje zdravniška zbornica, pa Fides najbrž tudi. Za zaščito privilegijev svojih članov, predvsem tistih dvoživkarjev, ki so dolga leta mastno služili v svojih zasebnih popoldanskih ambulantah, bodo na ustavno sodišče gotovo vložili zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti nove novele zakona. Ne bo prvič in najbrž tudi ne zadnjič. Bolj kot za paciente jim gre za denar. To je vsa zgodba.

Na zdravniški zbornici in Fidesu gotovo računajo na zamenjavo oblasti, da bi nova vlada zdravstveno reformo, ki jo peljejo Golob, Prevolnik Ruplova in predsednik vladnega strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj, anulirala. Janez Janša je za interese zdravnikov že zaradi svoje žene zdravnice imel vedno veliko posluha. Tudi pod prvo, drugo in tretjo Janševo vlado, ne samo pod levimi vladami, se je v javnem zdravstvu kradlo na veliko.

Spomnimo se le, kako so nekateri dobavitelji zaščitne opreme bogateli med epidemijo koronavirusa, ko je bil na oblasti »veliki borec proti globoki državi«. Tisti edini predsednik vlade, ki se je z enim večjih dobaviteljev javnega zdravstva z družino vozil na njegovi jahti po Jadranu. Fotografije s tega križarjenja pa so nekaj let za tem prišle v javnost.

Morda tudi ni naključje, da se je ravno zdaj vnel tako oster politični spopad za nadzor nad policijo. V zadnjem mesečnem poročilu komisije za preprečevanje korupcije lahko preberemo, da so tri konkretne zadeve investicij v zdravstvu, izvedbo prve etape nadomestne gradnje v Splošni bolnišnici Celje, ureditev prostorov za namen negovalne bolnišnice Splošne bolnišnice Novo mesto in ureditev negovalnega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota, odstopili policiji.