Revija Reporter
Slovenija

Golob v DZ o zdravstvu, upokojencih in štempljanju

STA
14 277

18. dec. 2023 17:26 Osveženo: 17:34 / 18. 12. 2023

Deli na:

Premier Robert Golob v DZ

DZ/Matija Sušnik

Področje zdravstva ostaja ključna prednostna naloga vlade, je v DZ zagotovil predsednik vlade Robert Golob. Zdravstvena reforma se po njegovih besedah izvaja, nedavno sprejeti zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva pa je prvi korak v mandatu nove ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel v smeri zdravstvene reforme, je dejal. Poleg zdravstva je v DZ danes odgovarjal še na vprašanja o pokojninskem sistemu, oddajanju nepremičnin za turizem, štempljanju in migracijah.

Interventni zakon bo po njegovem pojasnilu podlaga, da bo lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pripravil svoj finančni načrt, ki bo moral bolj upoštevati prizadevanja za skrajševanje čakalnih vrst. "Če ne bomo prilagodili programov financiranja javnega zdravstva temu, da se bodo te vrste začele skrajševati, se ne bodo same od sebe nikoli," je dejal v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Vide Čadonič Špelič (NSi). Zanimalo jo je, kdaj se bo vlada končno lotila celovite zdravstvene reforme, ki bo izboljšala dostopnost do zdravstvenih storitev.

Ko bo program zdravstvene zavarovalnice pripravljen, bo vlada po Golobovi napovedi sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z njo bodo začeli dejansko odpravljati vzroke za nedopustne čakalne vrste, je zagotovil.

Po njegovih besedah so zasebni interesi v zdravstvu razlog, da je odlično javno zdravstvo prišlo na rob prepada. Tisti trenutek, ko se je v zdravstvenem sistemu pojavil dodatni denar za skrajševanje čakalnih vrst, so se začeli ljudje iz javnega zdravstvenega sistema prezaposlovati v zasebnega, denar pa je šel v korist zasebnikov, je kritičen.

Reforma bo šla po njegovem opozorilu v smer krepitve javnega zdravstvenega sistema. Le tako bo po njegovem prepričanju mogoče zagotoviti zdravstvo, ki bo dostopno vsem na dolgi rok.

DZ bo o predlogu Čadonič Špelič, da se opravi splošna razprava o Golobovem odgovoru, odločal v torek.

Vlada bo v okviru ESS iskala rešitve za morebitne težave zakona o evidentiranju

Vlada bo po koncu nadzora izvajanja novele zakona o evidentiranju delovnega časa v praksi šla v izboljšave v tistih delih, kjer se bodo pokazale kot potrebne, je v današnjih odgovorih na poslanska vprašanja dejal predsednik vlade Robert Golob. Rešitve za ugotovljene težave bodo po Golobovih besedah iskali v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

Trenutno poteka aktiven nadzor izvajanja zakona o evidentiranju delovnega časa v praksi in ko bodo znani rezultati nadzora, bo vlada šla tam, kjer bo potrebno, v izboljšave, je predsednik vlade dejal v odgovoru na poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko (SDS).

Kot je spomnil Golob, je bil zakon vložen v mandatu prejšnje vlade, vložen je bil tudi na ESS. Rešitve, ki so danes v tem zakonu, pa so v okviru ESS dobile soglasje.

To je bil eden redkih primerov, ko so se delojemalci in delodajalci strinjali o nečem. "Strinjali so se, da je treba zaradi zlorab, ki so se dogajale pri slabih delodajalcih, delavce zaščititi pred zlorabami in da je treba nad kršitelji uvesti dodatni nadzor. In to je bil namen novele tega zakona," je dejal Golob.

Po potrditvi zakona v DZ je nastopilo šestmesečno prehodno obdobje do uveljavitve tega zakona, kot je izpostavil premier, pa so prve kritike začele prihajati šele tik pred uveljavitvijo zakona.

"Niso bile kritike lani, ko so bili vsi na enem mestu in kjer je bil čas za usklajevanje, niso bile kritike pred uveljavitvijo v DZ, niso bile kritike v petih mesecih potem prehodnega obdobja, ampak tik pred uveljavitvijo," je poudaril.

Te kritike so po Golobovih besedah obenem temeljile na podlagi primerov, ki so bili obravnavani po prejšnjem zakonu. Teh kritik se tako po prepričanju premierja ne more obravnavati kot dobre osnove za ocenjevanje tega zakona.

"Tisto, kar lahko smatramo kot dobro osnovo, je delo, ki poteka zdaj, v katerem inšpekcije ne izdajajo nobenih kazni ali glob, ampak nadzirajo in svetujejo delodajalcem, kako pristopiti in kako uveljaviti ta zakon. In poudarjam, čisto možno je, da se bo izkazalo, da se na nekaterih področjih tega zakona na tak način ne da izvajati, temveč potrebuje prilagoditve," je dejal predsednik vlade.

Z izsledki nadzora se bo seznanilo javnost in ESS, rešitve za morebitne izzive pri izvajanju zakona pa se bo iskalo skozi socialni dialog, je zagotovil Golob. Delojemalci in delodajalci bodo lahko o svoje izkušnje z uveljavitvijo tega zakona vladi predstavili na srečanju ESS, ki bo predvidoma januarja ali februarja.

"Vlada nima nobenega namena, da takrat, ko se najdejo rešitve, ki so v skupnem interesu, kakorkoli to zavira. Ravno obratno, pospeševali bomo ta dialog med njimi z enim samim namenom, da najdemo rešitev, ki bo najboljša za oboje," je poudaril.

To usklajeno rešitev bodo nato po Golobovih posredovali v DZ.

Poslanec Janez Cigler Kralj (NSi) je v okviru poslanskega vprašanja premierju opozoril na poročilo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki ugotavlja, da Slovenija ne izkorišča dovolj svojih potencialov za razvoj in višanje produktivnosti. V NSi so vladi očitali, da tudi z zakonom o evidentiranju delovnega časa zavira produktivnost, zato je poslanca zanimalo, ali nameravajo zakon odpraviti.

"Upam, da vsi razumemo, da med zakonom o evidentiranju, ki je stopil v veljavo pred enim tednom, in med poročilom o produktivnosti preteklih mesecev in let ne more biti kaj dosti povezave," je dejal premier. Ob tem je spomnil, da so na vladi takoj, ko so zaznali, da obstaja dvom, ali se da zakon izvajati na način, ki ustreza cilju, napovedali trimesečno spremljanje izvajanja zakona.

Na pozive Cigler Kralja, da naj vlada zakon odpravi in ne čaka več mesecev, je Golob vztrajal pri čakanju na konec nadzora. "Zato, ker želimo poskrbeti za oba cilja: na eni strani, da evidentiranje tam, kjer ni potrebno in kjer je škodljivo, ustrezno prilagodimo, in na drugi strani, da se tam, kjer se pojavljajo kršitve, te preprečijo," je pojasnil.

Glede aktivnosti vlade za zviševanje produktivnosti pa je Golob izpostavil vlaganja v znanost, raziskave, razvoj in inovacije. "Produktivnosti se ne dviguje z besedami, ampak s konkretnimi finančnimi vložki v znanje in to je to, kar počnemo," je dejal.

Tako Lep Šimenko kot Cigler Kralj sta se strinjala, da naj DZ na naslednji seji opravi razpravo o odgovorih premierja na to temo.

Vlada po Golobovih besedah že ukrepa za izboljšanje položaja najbolj šibkih skupin upokojencev

Golob je danes na seji DZ zatrdil, da vlada nikakor ni pozabila na upokojence. Kot dokaz je omenil nedavno sprejeto pokojninsko novelo, ki izboljšuje položaj najbolj šibkih skupin upokojencev, ki so delovni invalidi in vdove oz. vdovci. Novela med drugim vpeljuje institut zagotovljene vdovske pokojnine, je spomnil.
                           
Zagotovljena vdovska pokojnina, ki jo vpeljuje novela, je namenjena vdovam in vdovcem, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje starostne, predčasne ali invalidske pokojnine. Po noveli bo zagotovljena vdovska pokojnina enaka znesku zagotovljene pokojnine, ki trenutno znaša 700 evrov. Z zagotovljeno vdovsko pokojnino vlada po Golobovih besedah konkretno pomaga vdovam oz. vdovcem. Tej skupini odstotek ali dva višji prejemki ne bi nič pomagali, je opozoril v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Zvonka Černača iz SDS. Poslanec je namreč ocenil, da Golobova vlada za razliko od prejšnje vlade Janeza Janše ni učinkovita pri naslavljanju nizkih prejemkov upokojencev.

Druga sprememba, ki jo prinaša pokojninska novela, je pri izračunu pokojninske osnove za delovne invalide, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas, ker iz zdravstvenih razlogov niso sposobni opravljati dela s polnim delovnim časom in za ta čas prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Pred novelo se je zavarovancem pri upokojitvi v pokojninsko osnovo upoštevala plača oz. zavarovalne osnove za krajši delovni čas in nadomestilo, ki je že bilo odmerjeno od pokojninske osnove, zato so bili takšni zavarovanci na slabšem.

Po noveli pa se jim bo pokojnina namesto od dejanskega prejemka, torej plače za polovični delovni čas in nadomestila, odmerjala od plače, ki bi jo prejemali, če bi delali za polni delovni čas. To posledično pomeni višjo osnovo za odmero pokojnine.

Poleg tega je Golob poudaril, da se bo redna uskladitev pokojnin v letu 2024 v skladu s proračunskimi dokumenti delno opravila že januarja, in sicer za 8,2 odstotka. "To je največji dvig pokojnin kadar koli," je opozoril. Pokojnine se bodo potem februarja redno uskladile po sistemskem pokojninskem zakonu, pri čemer bo izveden poračun za januar.

Vsekakor pa pokojninski sistem po njegovem prepričanju potrebuje reformo, ki je v pripravi. "Tu bo še veliko pogovorov, tekli bodo tudi na Ekonomsko-socialnem svetu," je zatrdil.

Nenazadnje se je strinjal s Černačem, da je čudno, da se po zakonodaji različni prejemki usklajujejo zelo različno, eni denimo z inflacijo, drugi z rastjo plač. Vlada bo konec leta 2024 po njegovi napovedi imela vse podatke za odločitev, kako zastaviti indeksacije v prihodnje, da bodo usklajene med seboj.

Černač je predlagal splošno razpravo o premierjevem odgovoru. O predlogu bo DZ odločal v torek.

Golob napovedal zamejitev kratkoročnega oddajanja nepremičnin za turizem

Premier Robert Golob je kot enega od dejavnikov za dvigovanje življenjskih stroškov v Sloveniji označil tudi dogajanje na nepremičninskem področju. "Ključno je, da se pripravi ukrepe, s katerimi bomo zamejili to, da kratkoročno oddajanje nepremičnin v turistični namen napihuje cene za vse. Regulacija je nujna," je dejal v DZ.

V odgovoru na vprašanje poslanca SD Janija Prednika, ki ga je zanimalo, katere ukrepe bo vlada sprejela v boju z naraščajočimi življenjskimi stroški, je Golob izrazil pričakovanje, da se bo inflacija konec leta še nadalje znižala. "Napoved inflacije za prihodnje leto se približuje tistim številkam, ki so na znosnih ravneh. To me navdaja z optimizmom," je dejal.

"Delujemo ciljno," je poudaril in spomnil na ukrepe za najbolj ranljive in na področju energentov. "A vmes smo imeli žal opravka še z največjo nacionalno katastrofo in to je poplavami," je opozoril. "Če za odpravo posledic ne bi namenili nič denarja in ne bi hiteli, se tudi cene denimo gradbenih storitev ne bi tako povečevale. Verjamem, da bomo tudi tu uspeli narediti tudi reze navzdol oz. zamejiti naraščanje," je dodal.

Pozornost pa po njegovih besedah namenjajo tudi področju nepremičnin in urejanja cen najemov. "Tu so obdavčevanje in pravila enaka in zgodilo se nam je, da so se nepremičnine začele uporabljati za poslovni interes, ceno za to pa plačujemo vsi," je orisal in dodal: "Zato je eden ključnih izzivov stanovanjsko področje."

Kot je dejal, so na eni strani ukrepi ministrstva za solidarno prihodnost, po katerih bodo do konca mandata te vlade v teku projekti za 5000 stanovanj. "Pospešeno se vlaga, da skupaj z republiškim stanovanjskim skladom zaženemo gradnjo velikega števila neprofitnih stanovanj. Konkreten denar za to je sedaj prvič na mizi," je poudaril.

Medtem ukrepe pripravljata tudi gospodarsko in finančno ministrstvo. "Pričakujemo, da bo ministrstvo za finance v okviru davčne reforme pripravilo razmejitev davčnih bremen, ko gre za nepremičnino v dolgoročnem zasebnem najemu za življenje v primerjavi s tistimi, ki se oddajajo v poslovni namen," je povedal.