Revija Reporter
Slovenija

Janša: Neuspešna tranzicija v postkomunističnih težavah varnostno tveganje

STA

7. mar. 2014 6:11 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Neuspešna tranzicija v nekaterih postkomunističnih državah Evropske unije spodkopava reformne napore in ohranja postkomunistične in proruske sile na čelu držav članic EU in Nata, kar predstavlja veliko varnostno tveganje, je danes povedal prvak SDS Janez Janša na kongresu Evropske ljudske stranke (EPP) v Dublinu v luči krize v Ukrajini.

V svojem govoru na kongresu je Janša dejal, da se poleg gospodarske in energetske krize EU dandanes sooča z več strateškimi izzivi.

Med njimi je vzhodno sosedstvo EU, kjer se šest držav želi pridružiti EU in Natu. "Soseda teh držav je Rusija, kjer se njeni voditelji še vedno nostalgično spominjajo imperija Sovjetske zveze. Ta izziv je sedaj v središču pozornosti, saj je varnostna tveganja pripeljal pred naša vrata," je povedal Janša o krizi v Ukrajini.

Po njegovih besedah se unija z ukrajinsko krizo sedaj ne bi ukvarjala, če ne bi predolgo tolerirala zlorab človekovih pravic, moči in upočasnila širitve. "Poleg tega do tega ne bi prišlo, če na vrhu Nata v Bukarešti leta 2008 ne bi Rusiji dali de facto možnosti veta na širitev zveze," je zatrdil Janša.

"Akcijski načrt za članstvo (MAP) bi morali takrat ponuditi Gruziji in Ukrajini. Tega nismo storili in to je bila zgodovinska napaka. Sedaj smo soočeni s posledicami," je prepričan Janša.

"Širitev EU in Nata sedaj obravnavamo enako kot ob začetku obeh povezav. Primarno gre za varnostna projekta, projekta evropskega in globalnega miru. Tako bi moralo tudi ostati. V tej situaciji bi moral biti to naš strateški odgovor," je dodal Janša

Kot izziv unije je omenil še domnevno neuspešno tranzicijo v nekaterih postkomunističnih državah. "Neuspešna tranzicija spodkopava napore po reformah in ohranja močne postkomunistične in proruske sile v vodstvih držav članic EU in Nata. To pa je dandanes veliko varnostno tveganje," je dejal Janša.

Prvak SDS je na kongresu še zatrdil, da člani EPP, zbrani v Dublinu, predstavljajo evropsko gonilno silo. "Imamo odgovornost, da Evropa ostane varna in se razširi območje blaginje na naši celini, da komuniciramo evropske vrednote v globalni areni in povečamo vpliv EU v svetu," je še povedal in dodal, da je še posebej po dogodkih v Ukrajini pomembno, da EPP ostane gonilna sila Evrope.

Evropska ljudska stranka (EPP), ki je v četrtek začela dvodnevni kongres pred evropskimi volitvami konec maja, bo danes za svojega kandidata za predsednika Evropske komisije izbrala med Jean-Claudeom Junckerjem in Michelom Barnierom. Kongresa se udeležujejo tudi predsednik slovenskih strank članic - SDS, SLS in NSi.

V tekmi za položaj vodilnega kandidata največje politične skupine v Evropskem parlamentu ima prednost nekdanji luksemburški premier Juncker, ki ima med drugim tudi podporo nemške kanclerke Angele Merkel. V tekmi je bil sprva tudi nekdanji latvijski premier Valdis Dombrovskis, ki pa je v četrtek odstopil od kandidature. Alternativa Junckerju bo tako evropski komisar za notranji trg in storitve, Francoz Barnier.

Danes dopoldne bo o trojici glasovalo nekaj več kot 800 delegatov z volilno pravico. Rezultate bodo razglasili okrog 14. ure po srednjeevropskem času, nakar sta predvidena nagovor in novinarska konferenca zmagovalca.

Ta bo na čelu volilne kampanje EPP pred evropskimi volitvami konec maja. Postavil se bo ob bok kandidatom drugih političnih skupin, ki so jih doslej že izbrale, med drugim trenutnemu predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu, ki je kandidat druge največje skupine v parlamentu, evropskih socialistov.

Še pred tem bo več premierov iz vrst strank članic nagovorilo približno 2000 zbranih v dublinskem kongresnem centru, med predvidenimi govorci so tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy ter Merklova.

Na prvi dan kongresa so udeleženci med drugim potrdili akcijski načrt EPP za naslednjih pet let, nagovorili so jih tudi številni voditelji strank članic, med njimi tudi predsednik SDS Janez Janša. Poleg njega sta v Dublinu tudi predsednika preostalih dveh strank članic, SLS in NSi, Franc Bogovič in Ljudmila Novak.

Kongresa sta se udeležila tudi vodja ukrajinske stranke Udar Vitalij Kličko in nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko, ki je ob prihodu v Dublin požela velik aplavz. EPP je vseskozi podpirala protestnike v Ukrajini in je nedavno v luči zaostrenih razmer na Krimu obsodila krepitev ruske vojske na ukrajinskem ozemlju.