Sprememba zakona o vladi predvideva reorganizacijo nekaterih ministrstev in ustanovitev treh novih. Vlada bi ustanovila ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za podnebje in energijo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa bi se razdelilo na dva resorja, in sicer za vzgojo in šolstvo ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Poleg tega bi se nekatera ministrstva preimenovala, spremenile bi se tudi nekatere pristojnosti posameznih resorjev. Pod okrilje gospodarskega ministrstva bi prešel šport, ministrstvo pa bi se preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Zdajšnje ministrstvo za okolje in prostor bi se preimenovalo v ministrstvo za varstvo narave in prostor, zunanje ministrstvo pa v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
Celotno soočenje na TV Slovenija si lahko ogledate na tej povezavi
V prvem delu televizijskega soočenja na RTVS sta svoji mnenji soočila poslanec SDS Branko Grims v imenu predlagatelja in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
Grims meni, da bi širitev vlade prinesla dodatne stroške za državljane. Vlada bi si delo lahko organizirala že v okviru sedanjega zakona, meni. S širitvijo pa bi vlada po njegovem mnenju postala rekorder med evropskimi državami po številu ministrstev. "Govorimo o tem, da se hoče vlada še zredit," je dejal. Referendum pa da je ključen, da se to zapravljanje konča.
Da gre za precedens, kjer bo ljudstvo odločalo o tem, ali si ima demokratična vlada pravico organizirati svoje delo, da bo uresničila zaveze iz koalicijske pogodbe, je dejala Ajanović Hovnik. Ustanovila bo namreč ministrstva, ki bodo resorje vsebinsko povezovala. Gre za digitalno preobrazbo družbe, naslavljanje podnebne in okoljske krize, prihodnost za mlade in starejše, stanovanjsko politiko in zdravje, je naštela.
Manjše zanimanje ljudi za ta referendum je pripisala manipulacijam o stroških. Novih zaposlitev namreč zakon ne predvideva, referendum bo državljane stal veliko več, je izpostavila.
V drugem delu so mnenja soočili vsi, ki so se kot organizatorji vključili v kampanjo. Politične stranke so poleg Grimsa (SDS) zastopali še Urška Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda), Dominika Švarc Pipan (SD), Luka Mesec (Levica), Marko Balažic (SLS), Boštjan M. Turk (Nova ljudska stranka Slovenije). V soočenju so sodelovali tudi Aleš Primc (Združenje Gibanje za otroke in družine), Andrej Umek (Zbor za republiko - inštitut za analize in dialog) in Vili Kovačič (Društvo Davkoplačevalci se ne damo).
Mesec je izpostavil, da je s stanovanji trenutno ukvarja sektor ministrstva za okolje, na katerem je zaposlenih šest ljudi, ki ne morejo izvesti projekta gradnje 20.000 stanovanj, ki so si jih zadali. Tudi podnebje je po njegovih besedah razpršeno skozi več resorjev, zato se učinkovite podnebne politike ne da pripraviti, je pojasnil. Ministrstvu za solidarno prihodnost se je poleti odpovedal, ker je želel na projektu stanovanj začeti delat čim prej. Dejal je, da so že začeli s pripravami gradnje stanovanjskih sosesk po avstrijskem modelu, kjer bi stanovanja oddajali po ceni 7 evrov na kvadratni meter. Sam je odločitev o tem, ali bo ostal minister za delo ali pa bo minister za solidarno prihodnost, že sprejel, čaka pa še na odločitev stranke po referendumu.
Grims je izpostavil, da še nobena vlada ni imela tolikšno število ministrstev, kot jih ima ta. Večkrat je ponovil, da je vlada neoperativna že zdaj. Dejal je, da ne nasprotujejo številu ministrov, ampak številu ministrstev.
Da jim predlagatelji ne očitajo nespoštovanja pravnih standardov, zaradi česar so v SD zakon Janševi vladi leta 2012 poslali v ustavno presojo, temveč se zgolj ne strinjajo z organizacijo vlade, izpostavlja Švarc Pipanova. Vlade po Evropi imajo večje število ministrstev, tudi najbolj učinkovite, je izpostavila. Vsaka normalna država je tudi urejena po zakonskem aktu, izpostavlja. Dejala je, da je za izboljšanje procesov vendarle treba vložiti nekaj denarja.
Primc, ki je bil v prejšnji Janševi vladi direktor takrat novoustanovljenega urada za demografijo, je izpostavil, da vsako ministrstvo stane bistveno več kot urad z 10 zaposlenimi. Meni, da je pomembno, da imamo funkcionalno državno upravo, vse države pa skrbijo, da imajo ljudje vtis, da imajo vitko in poceni državno upravo, s katero so zadovoljni.
Boštjan M. Turk je izpostavil, da je širjenje ministrstev širjenje megle, saj je za 2 milijona prebivalcev dovolj ministrstev že zdaj. Po njegovem mnenju gre za prazne besede, za katerimi se skriva "želja po črpanju denarja od ljudi".
Balažic meni, da gre za napačen signal vlade, da se želi širiti v času, ko imamo negotove razmere, saj da je to neokusno. Uvedel bi dva referendumska dneva letno.
Klakočar Zupančičeva je dejala, da vlada, kot so si jo zamislili, sploh še ni začela delati, pa ji že mečejo polena pod noge, saj da je nasprotnike "na smrt strah", da bi bila vlada uspešna.
Umek je izpostavil, da se mora z inovacijami ukvarjati gospodarstvo, ne pa visoko šolstvo, kot to predvideva novela zakona, kar vidi kot njeno ključno napako. Boji se, da se bo denar za raziskovanje stekal v inovacije.
Kovačič je izpostavil ministrstvo za podnebje in energetiko, kjer bi po njegovem mnenju vlada rada okolje izročila v roke onesnaževalcev. Klakočar Zupančičeva je izpostavila, da je prav, da se oglasijo okoljevarstveniki, ki pa sta jim pristojna ministra na njihove pomisleke že odgovorila.
Balažic je zagovornike zakona vprašal, kako bodo preprečili, da ne bodo interesi energetskega kapitala prevladali nad interesi okolja. Mesec je izpostavil, da bo okolje ščitilo ministrstvo za naravne vire, ministrstvo za podnebje in energetiko pa bo na degradirana območja nameščalo sončne elektrarne. Švarc Pipanova je dodala, da je treba energetske in okoljevarstvene projekte razvijati z roko v roki. Klakočar Zupančičeva pa je izpostavila, da je ena od prioritet prehod iz fosilnih goriv na zeleno energijo.
