Soočili so se podporniki in nasprotniki zakona o vodah

Vizjak, ki ga zakonodaja zavezuje k predstavljanju tako argumentov za kot proti, je znova zatrdil, da se z novelo zožuje gradnje na priobalnem pasu, saj na teh območjih ne bo več mogoče graditi objektov v zasebni rabi. Izpostavil je varovalke, ki bodo po njegovem preprečile, da bi se z gradnjami na priobalnih in vodnih zemljiščih poslabševalo stanje voda. Kot bistven cilj novele zakona pa je izpostavil povečevanje sredstev za vzdrževanje vodotokov, zaradi česar so na vladi s sprejemanjem zakona tudi pohiteli.

Od organizatorjev referendumske kampanje sta stališča za med drugim predstavila poslanca SDS Bojan Podkrajšek in NSi Andrej Černigoj. O gradnjah na priobalnih zemljiščih bo poslej odločala stroka, in stroki v SDS zaupajo, je dejal Podkrajšek. Poudaril je tudi, da bo za vzdrževanje vodotokov zagotovljenih 25 milijonov evrov. V SDS spoštujejo zbiratelje podpisov za podporo referendumu in vse, ki bodo oddali svoj glas. Je pa dejstvo, da je referendum uperjen proti vladi in je politično obarvan, je prepričan.

Černigoj je zatrdil, da je postopek sprejemanja zakonodaje tekel po vseh ustreznih postopkih, ob popolnem spoštovanju poslovnika. Novela omejuje posege v priobalne pasove, omejuje gradnjo zasebnih in potencialno nevarnih objektov, je poudaril. Hkrati zakon ne omejuje dostopa do rek, jezer in morja, je zatrdil. Sedanji zakon ni dober, statusa quo ne želimo, ampak želimo ureditev izboljšati, je dodal.

Proti zakonu se je medtem izrekla večina organizatorjev referendumske kampanje. Zakon rahlja zaščito obale in voda, je bil prepričan Jernej Pavlič iz SAB. Brane Golubovič iz LMŠ in Matej T. Vatovec iz Levice sta poudarila, da argument o zagotavljanju sredstev za vzdrževanje vodotokov iz sklada za vode ne drži, saj so to rešitev poslanci že potrdili v novem interventnem zakonu. Neva Grašič iz SD je ocenila, da ljudje jemljejo prihodnost v svoje roke.

Varovalke ne delujejo, v Anhovem je zatajila ista varovalka, na katero se nanaša spremenjeni zakon, je poudaril Miha Stegel iz civilne iniciative Danes. Novela odločanje prenaša z najvišje instance, vlade, na enega od organov ministrstva za okolje in s tem stran od oči javnosti, kar je idealno za korupcijo in pritiske, je dejala Sara Kosirnik iz Greenpeacea. Bistveno težje je zvijati roko vladi kot uradnikom, se je strinjal tudi Uroš Macerl iz Eko kroga.

Mnogi organizatorji kampanje so opozarjali tudi na neustrezen postopek sprejemanja novele. Da je bila novela sprejeta na nedemokratičen način, med drugim zato, ker so bile določene rešitve vanj vnesene po javni obravnavi, je ocenil Marko Maver iz Stranke zelenih dejanj. Aljoša Petek iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij je dejal, da je šlo za "iznakažen, nedemokratičen in nezakonit postopek" sprejemanja zakona.