Marjan Šarec je pozabil na svojo desno ruralno bazo, zato mu sredino prevzema Tanja Fajon, za ovratnik pa diha Matej Tonin

SDS sicer ostaja stranka z največjo podporo, a je ta manjša kot prejšnji mesec. Takrat bi jo obkrožilo 18 odstotkov anketiranih, tokrat pa 16,1 odstotka. Drugouvrščena je še vedno SD, ki ostaja na dobrih 11 odstotkih, na tretjem mestu se je usidrala Levica z 8,8-odstotno podporo (prejšnji mesec okoli 8 odstotkov).

Na četrtem mestu že nekaj časa vztraja LMŠ, ki je doživela katastrofalen padec z 7,9 odstotka julija na 5,6 odstotka avgusta. Prav toliko bi jih podprlo NSI, ki so ji prejšnji mesec namerili 4,2 odstotka. Parlamentarni prag bi presegla tudi SAB z 4,1 odstotno podporo, ki je julija prejela le 2,7 odstotka.

Ker je neopredeljenih volivcev okoli 35 odstotkov je treba k rezultatom prišteti še polovico, da dobimo bolj realno stanje. V vsakem primeru pa pod pragom ostanejo vse druge stranke, vključno z SNS (1,8 odstotka), Desus je z julijskih 2,3 odstotka zgrmel na 1,4 odstotka, SMC pa 0,4 odstotka.

Še na začetku avgusta je Mediana v anketi za Delo izmerila SDS 17,1 odstotka, SD 12,7 odstotka, Levici 8,6 odstotka, LMŠ 7,3 odstotka, NSI 3,7 odstotka, SAB 1,6 odstotka. Podobna razmerja med strankami so tudi v anketah, ki jih opravlja Ninamedia.

Zadnja anketa Mediane je zanimiva zaradi treh zaključkov: SD in Levica bi skupaj dobili več glasov kot SDS, vse štiri stranke KUL pa bi prejele 29,6 odstotka glasov, SDS in NSI pa 21,7 odstotka glasov. Seveda je treba upoštevati še dejstvo, da dobra tretjina ni izbrala nobene stranke.

Drugič, SD se je usidrala kot najmočnejša stranka levosredinskega bloka, za njo je Levica, LMŠ pa vse bolj pada. Po zadnji anketi je bila celo izenačena z NSI, ki je nekoliko napredovala (medtem ko je SDS nazadovala). Prejšnji teden, ko je potekala anketa, je v javnosti potekala razprava o izjavi Tanje Fajon, da v povolilni koaliciji ne bi zaprla vrat NSI, čemer ostro nasprotujejo v LMŠ.

SD zaradi tega ni izgubila odstotkov, zato pa jih je LMŠ, ki je glede na to, v katerih okrajih so bili izvoljeni njeni poslanci, stranka s precej desnosredinskimi volivci. Ker Marjan Šarec po svoji radikalnosti skoraj že dosega Levico, ga zapuščajo desni volivci. Sredinski prostor, ki ga je pred volitvami 2018 uspešno pokrila LMŠ, pa prevzema SD s svojo umirjeno in kooperativno politiko.

Tretjič, Levica, ki je že sama po sebi bolj radikalna stranka, v zagretih razmerah pridobiva. Podpora NSI pa skače, včasih je bolj, včasih manj uspešna, v zadnjem tednu pa jo je verjetno dvignila politična razprava, po kateri je v SD niso odpisali kot morebitnega koalicijskega partnerja, četudi ne v okoliščinah, ko je del Janševe vlade.

Po zadnji anketi bi čez prag parlamenta prestopila tudi SAB, medtem ko ga Desus ne bo prestopil, če bo še naprej podpiral Janševo vlado, na kar je nakazal s svojimi zadnjimi izjavami njihov novi predsednik Ljubo Jasnič. Daleč od parlamenta je tudi SLS kot vodilna stranka v gibanju Povežimo Slovenijo, kamor se povezuje tudi SMC.