Direktor televizije je Aleš Hojs, član izvršilnega odbora SDS, odgovorni urednik pa je Boris Tomašič, nekdanji sekretar poslanske skupine SDS. Toda ključno besedo ima prvak SDS Janez Janša.
Začel je kot novinar Mladine, zdaj pa se mu je izpolnila življenjska želja, da je postal prvi mož medijskega imperija oziroma medijski tajkun, je namreč nadlastnik, nadurednik televizije, portala in revije – in to zgolj s skupno 3000 evri osebnega vložka.
Dobro obveščeni pravijo, da skoraj noben politični članek na portalu Nova24TV.si ne more biti objavljen brez njegove odobritve. Pomembnejše članke, ki zadevajo mednarodno politiko in migrantsko krizo, prevedejo v angleščino, da jih lahko prebere tudi njegov madžarski mecen Orban.
Janše niso nikoli zanimali mediji, ki bi bili v službi resnice, kot se deklarirajo njegovi medijski podaljški, ampak partijsko trobilo in v medijih zapakirana politična propaganda. Slavospevov, kot jih je deležen Janša v svojih medijih, najbrž ni deležen noben drug slovenski politik.
Denimo, na portalu Nova24TV.si smo lahko pred časom prebrali naslove, kakršne smo lahko brali v partijskih glasilih v prejšnjih časih: »Bralka uredništva časopisa Dnevnik spraševala, zakaj je Janez Janša vsak dan lepši. Poglejte, kaj so ji odgovorili režimski novinarji.«
Nova24TV tako mnoge spominja na severnokorejsko televizijo oziroma nekdanje partijsko glasilo Komunist v televizijski različici.
Pogosto postrežejo še s kakšno lažnivo novico, npr. da je bil novozelandski terorist Brenton Tarrant socialist, nato pa se je izkazalo, da je doniral denar vodji avstrijskih identitarcev Martinu Sellnerju, ki ima Janšo za častnega moža.
Potem pa druge novinarje označujejo s presstituti in družbenopolitičnimi delavci. Morda za nekatere res to velja, a toliko bolj za njih same. Levica vsaj obvladuje medije na sofisticirani način, medtem ko Janša na dobesedno primitiven partijski način.
Nova24TV še zdaleč ni Fox News in tudi Boris Tomašič, čeprav si to morda domišlja, ni Roger Ailes, ki se je z vrha te televizije moral posloviti leta 2016 zaradi spolnih škandalov.
Svoje medije uporablja in zlorablja ne le za spopad z »režimom«, ampak za utrjevanje svojega položaja na desnici, zato obračunava z vsemi, ki se mu ne uklonijo oziroma ne delajo v skladu z njegovimi pričakovanji. Na podobno primitiven in brutalen način obračunava tudi z Reporterjem, bolj žaljivo kot z novinarji, ki sodijo v levo politično sfero.
Medij, ki ni neodvisen, ne more biti verodostojen, zato tudi ne zmore nagovoriti širših množic, lahko prepričuje zgolj že prepričane in s tem politični prostor še bolj radikalizira. Poleg tega televizija tudi tehnično ni kakovostna in ni gledljiva, celo kakšna lokalna vaška televizija zna ustvariti bolj kvaliteten program.
To je pač posledica tega, ker so se projekta lotili amaterji, ki nimajo pojma o televiziji. Šef snemalcev je bil Aleksander Mehić (zet Boža Predaliča, takratnega direktorja televizije in hkrati sekretarja poslanske skupine), po izobrazbi medicinski tehnik in se je na kamere komajda spoznal, eden od snemalcev, nečak Pike Simič, takratne partnerke Borisa Tomašiča, pa pred tem še nikoli ni držal kamere v rokah.
Pravzaprav je ideja že v osnovi zgrešena, saj je to strankarski projekt. Nova24TV še zdaleč ni Fox News in tudi Boris Tomašič, čeprav si to morda domišlja, ni Roger Ailes, ki se je z vrha te televizije moral posloviti leta 2016 zaradi spolnih škandalov.
Je pa res, da so Tomašiča ujeli med ravsom z zdaj že bivšo partnerko Piko Simič, ko sta v izbruhu jeze skoraj prebila steno in se je Miro Petek, ki je sedel v sosednji pisarni, zbal, da bo padlo še po njem. Ona je morala oditi, on pa je ostal.
Še prej pa je odšla novinarka Vesna Vilčnik, ki se je sprla s Simičevo, ker ji je ta gledala pod krilo. Zadeva se je nato znašla na sodišču, kjer so zaslišali kup ljudi, a je tožilstvo na koncu odstopilo od pregona.
