Slabe štiri mesece pred volitvami je ponovno aktualna tema novih obrazov. V politiki so novi obrazi potrebni in vedno pride do njih, že biologija to zahteva. Vendar je eno ponudba z novo vsebino, ki lahko popestri, privede do novih rešitev, odgovarja na boljši način, na izzive časa, drugo pa je reciklaža starega in tisto, kar se praviloma v Sloveniji prodaja kot nove obraze, je v bistvu reciklaža starega.
Iz Zveze socialistične mladine Slovenije v liberalno demokracijo, iz nje v stranko Zares, iz nje v Listo Zorana Jankovića, iz nje v Listo Mira Cerarja … Zdaj pa mi povejte, če kdo med vami pozna kako bistveno razliko v stališčih, ki so jih zagovarjali Gregor Golobič, Anton Rop, Zoran Janković ali Miro Cerar? Poznate kako bistveno razliko?
Ne. Gre za reciklažo stare vsebine in če gre za reciklažo stare vsebine, je popolnoma vseeno, kdo je fasada, ki stoji spredaj, bistveno je tisto, kar se pač dogaja. Pri naštetih ni nobene razlike v stališčih, enaki konglomerati protislovenske politike in arogance in posledice, ki so v pretežni meri negativne.
