Kot je Vesel povedal v izjavi za medije, je osnutek revizijskega poročila v kabinetu pristojnega namestnika, kjer čaka na soglasje oziroma nesoglasje. "Čakamo, da bo ta faza zagotavljanja kakovosti, ki sicer velja tudi za druga revizijska poročila, minila," je pojasnil. Pričakuje, da bo to lahko glede na obseg revizijskega poročila "storjeno v nekem razumnem času, to je recimo tedna dni, in da takrat lahko nastopijo pogoji, da računsko sodišče vendarle izda osnutek revizijskega poročila".
Ob tem je sicer opomnil, da je zakon nedoločen pri tem, kaj se zgodi, če soglasja ali nesoglasja ni. Toda predsednik računskega sodišča računa "na zdrav razum in integriteto vseh vpletenih, da se ta vlak vendarle premakne".
Na vprašanje, kje je vzrok pri zadržanju poročila in ali gre tudi za kake politične pritiske, je Vesel odgovoril, da lahko zagotovi le to, da je računsko sodišče zelo odporno na pritiske in da v izdanem revizijskem poročilu "ne bo ničesar, niti enega stavka, za katerega ne bi bila argumentacija za takšen zapis", prav tako v njem ne bo nič, kar ne bi smelo biti, in nič ne bo izločeno zaradi pritiskov.
Ob tem je navedel, da je na osnutku revizijskega poročila delala velika ekipa, preverjali pa so ravnanje pri nabavi zaščitne opreme pri več subjektih v državi za daljše časovno obdobje, ne samo v nekaj tednih najhujše spomladanske krize, temveč vse do izdaje osnutka revizijskega poročila.
Vsebine osnutka Vesel ni želel razkriti, saj je zaupna. Pojasnil pa je, da je poročilo obsežno, da bo verjetno izdano na vsaj 200 straneh. "Prepričan sem, da je v njem zapisana pravzaprav objektivna resnica, v kolikor jo je seveda mogoče podpreti z dokumentacijo," je pojasnil.
Po njegovih navedbah je imelo računsko sodišče s pridobivanjem te dokumentacije kar nekaj problemov. "Izrazito velike probleme" so imeli po njegovih besedah pri pridobivanju dokumentacije predvsem s strani gospodarskega ministrstva in nekaterih drugih subjektov. "Kar težko je bilo razložiti vloge posameznih subjektov zlasti v tistem spomladanskem obdobju," je povedal.
Na vprašanje, ali je deležen kakšnih pritiskov, je odgovoril, da sam v sferi latentnih pritiskov živi že zelo dolgo in da to zanj ni nič novega. Ne dela pa primerjav v tem primeru z drugimi, je pojasnil, ob tem pa dodal, da je poročilo specifično, ker prihaja v času, ki je politično obremenjen.
Poudaril je še, da kriza, ki jo je povzročila epidemija, še ni končana, in se oprema še vedno naroča, zato so njihova priporočila in popravljalni ukrepi, ki jih bodo najverjetneje zahtevali, pomembni in bi bilo dobro, da je revizijsko poročilo čim prej zaključeno.
Na vprašanje, ali je premier Janez Janša zahteval sestanek z njim, je Vesel odgovoril, da je seznanjen s klicem na sodišče z željo po razgovoru, ki pa se ni zgodil zaradi prevelike obremenjenosti v tem času. Po Veselovem mnenju ni nič nenavadnega, če se predsednik računskega sodišča dobi s predsednikom vlade, kar se tudi dogaja, saj računsko sodišče daje pripombe in priporočila za spremembo številnih zakonov, nujen je tudi pogovor o nekaterih drugih vprašanjih. Kot ocenjuje Vesel, je denimo skrajni čas za modernizacijo zakona o javnih financah.
"Kriza, ki jo je pripeljala epidemija covida, ne bo samo enoplastna, se ne bo zaključila s političnim preštevanjem moči ali s kakšnimi drugimi akcijami, ampak jo bo seveda treba tudi javnofinančno preživeti. Nastaja nam krepak dolg, popolnoma bo treba verjetno prevrednotiti javnofinančne prioritete," je pojasnil.
V kabinetu predsednika vlade so pojasnili, da se premier Janez Janša z namenom opravljanja svoje ustavne funkcije ves čas svojega mandata srečuje s predstojniki različnih institucij, od predsednikov republike, DZ, DS, varuhom človekovih pravic, guvernerjem Banke Slovenije in drugimi. "Vabilo v tem smislu za uradno srečanje v prostorih vlade je bilo posredovano tudi kabinetu Vesela, ki pa je prek svojega kabineta odgovoril, da bi se raje sestal neformalno, zato do srečanja ni prišlo," so zapisali.