Sam se o tem, kam gremo pogosto sprašujem, pogosto razmišljam. Tudi, ko mi je 27.oktobra 1996 umrl oče, upokojeni rudar. Tako kot je v temni jami, kamor se je na delo odpravljal dolga leta, čakal in upal, da vsakokrat pride na svetlobo, tako sem ob njegovi smrti upal in upam, da je nekje tam zgodaj nad nami našel svetlobo. Svetlobo, ki ni tako temna.
Upam sem, da je odšel v svetlo temo, kjer bo potrpežljivo čakal, da se z njim, vsi tisti, ki smo ga imeli radi, nekoč srečamo. Kmalu po njegovem odhodu v „Svetlo temo", sem njemu v spomin napisal pesem. Pesem je izšla v pesniški zbirki Svetla tema in kasneje še v romanu Sledi korakov. Pred leti jo je uglasbil Roman Jeryy Zelič in zapela slepa pevka Anja Pustak Lajovic.
SVETLA TEMA
Odšel si v temo,
zanjo nekateri pravijo,
da je svetlejša kot sonce.
Odšel si daleč stran od nas,
ki te imamo radi.
A mnogi pravijo,
da si nam bliže,
kot si nam kdajkoli bil.
Ne vem, kako je z drugimi,
a moje misli, moje sanje
so bogato polne tvojega obličja,
tvojih nemih besed.
In nekaj, globoko v meni,
mi čisto tiho šepeče,
da bova nekoč zopet skupaj.
Skupaj v temi, za katero nekateri pravijo,
da sveti svetleje od sonca.