Udba je po posebno pozornost namenjala kulturnikom in prosvetnim delavcem. V fondu arhiva CK ZKS je zgodovinar dr. Jure Ramšak z Znanstvenoraziskovalnega središča v Kopru našel in v svojem najnovejšem delu (Samo)upravljanje intelekta – družbena kritika v poznosocialistični Jugoslaviji objavil t. i.
Pregled nekaterih kulturnih in prosvetnih delavcev, ki »javno opozicionalno ali sovražno izstopajo proti naši družbenopolitični ureditvi ali politiki ZK«. Seznam 76 ljudi (med njimi je bilo 17 članov ZK) takrat najbolj izpostavljenih nosilcev intelektualnega življenja je za potrebe partijske vrhuške leta 1977 sestavila Služba državne varnosti. Med njimi je bilo 36 oseb v operativni obdelavi SDV.
Udbaški analitiki so v prvo najštevilnejšo skupino (51) uvrstili osebe, ki bi jih družbenopolitične organizacije še lahko »animirale za aktivnost na platformi SZDL oziroma ZKS«. Omenimo le Draga Jančarja, Nika Grafenauerja, Lojzeta Kovačiča pa tudi Zdenka Roterja. V drugi skupini je 21 oseb, za katere so menili, da bi morale nanje vplivati družbenopolitične organizacije, a »s tem, da njihovo obnašanje in njihove stike še nadalje spremlja tudi SDV«.
To so: Viktor Blažič (korektor v tozdu »Grafika«), Janez Gradišnik (prevajalec in publicist – upokojenec), Edvard Kocbek (pesnik in pisatelj – upokojenec) in Vinko Ošlak (IBM-stavec, »Konegraf« Prevalje).
V tretjo skupino je SDV uvrstila štiri osebe, »ki so izstopale v dimenzijah, ki zahtevajo, da jih obravnava predvsem SDV«. Z drugimi besedami: nad njimi so obupali, vsem pa so naprtili sovražno dejavnost »buržoazni pluralizem«. To so: Viktor Blažič (korektor v tozdu »Grafika«), Janez Gradišnik (prevajalec in publicist – upokojenec), Edvard Kocbek (pesnik in pisatelj – upokojenec) in Vinko Ošlak (IBM-stavec, »Konegraf« Prevalje).
Poglejmo še seznam uvrščenih v drugo skupino, ki naj bi jih še naprej spremljala tajna politična policija: Vladimir Arzenšek, Jakob Emeršič, Igor Torkar, Alfonz Fekonja, Bogomil Gerlanc, Branko Hofman, Mišo Jezernik, Taras Kermauner, Franček Majcen, Andrej Medved, Tomaž Pavšič, Vlado Peteršič, Ernest Petrič, Franc Režun, Veljko Rus, Jože Sever, Zdravko Slamnik, Miroslav Slana - Miros, Tomaž Šalamun, Ivo Urbančič in Jaša Zlobec - Lukič. Sovražna dejavnost, ki so jo izvajali: buržoazni pluralizem, anarholiberalizem, liberalizem, informbiro in nihilizem. Slednjega so pripisali Šalamunu. Igor Torkar je le »užaljenec«.
