Richard Levitan je deset dni prostovoljno zdravil bolnike s koronavirusno pljučnico v urgenci na newyorški bolnišnici Bellevue. Ugotovil je, da je glavna težave pri zdravljenju ta, da prepozno ugotovijo, da ima bolnik pljučnico, ki jo povzroča novi koronavirus (to je koronavirusno pljučnico).
Presenetljivo je, da bolniki, ki so imeli koronavirusno pljučnico, niso poročali o težavah z dihanjem, čeprav je rentgen pokazal, da imajo difuzno pljučnico in raven nasičenosti s kisikom, ki je pod normalno vrednostjo, piše Levitan v New York Timesu.
Koronavirusna pljučnica najprej povzroči pomanjkanje kisika, kar imenujemo tiha hipoksija (hipoksija je pomanjkanje preskrbe s kisikom v tkivih). Tiha, ker jo je težko odkriti.
Pri pljučnicah se po navadi pojavi bolečina v prsih in težave z dihanjem. Toda ko koronavirusna bolezen prvič udari, bolnik nima težav z dihanjem, čeprav raven kisika upade. Ko se pojavijo prvi znaki oziroma težave z dihanjem, imajo bolniki že nevarno nizko raven kisika in zmerno do težko pljučnico.
Normalna nasičenost (saturacija) s kisikom je za večino ljudi na kopnem od 94 do 100 odstotkov. Bolniki s koronavirusno boleznijo so imeli celo do 50-odstotno nasičenosti s kisikom.
Večina bolnikov, ki jih je videl Levitan, so rekli, da so bili bolni teden dni, da so imeli vročino, kašelj, težave s trebuhom in utrujenost. Toda težave z dihanjem so se pojavile šele na dan, ko so prišli v bolnišnico. Pljučnica je trajala že nekaj časa, do takrat, ko so se počutili tako slabo, da so morali v bolnišnico, pa je pljučnica pogosto napredovala do kritične stopnje.
Običajni so bolniki z akutno hipoksijo, ki jih dajo na ventilator, pogosto nezavestni ali uporabljajo vsako mišico, da lahko dihajo. Koronavirusne pljučnice so zelo drugačne. Velika večina koronavirusnih bolnikov, ki jih je pregledal Levitan, so imeli zelo nizko raven kisika, toda uporabljali so pametne telefone, ko so jih dali na monitorje.
So dihali hitreje, a niso bili v stresu, čeprav so imeli nevarno nizkim stopnjam kisika in težke pljučnice, ki jo je pokazal rentgen. Zakaj je tako? Kot pravi Levitan, koronavirus napada pljučne celice, ki tvorijo površinsko aktivno sredstvo. Ta snov pomaga, da pljučni mešički v pljučih ostanejo odprte med vdihi in so ključni za normalno delovanje pljuč.
Ko se začne vnetje koronavirusne pljučnice, to povzroči, da se mešički zrušijo in raven kisika pade. Kljub temu pljuča sprva ostanejo skladna, še niso trda ali obremenjena s tekočino. To pomeni, da lahko bolniki še vedno izločajo ogljikov dioksid - in brez kopičenja ogljikovega dioksida bolniki ne čutijo zadihanosti.
»Pulzni oksimeter ni bolj zapleteno uporabljati kot termometer. V nekaj sekundah, ko ga uporabimo, dobimo podatke. Pulzni oksimetri so rešili življenja dveh zdravnikov, ki jih osebno poznam. Ko sta odkrila, da nasičenost s kisikom upada, sta šla v bolnišnico in okrevala. Odkritje hipoksije, zgodnje zdravljenje in budno spremljanje bolnika so očitno delovali pri Borisu Johnsonu,« pravi ameriški zdravnik.
20 odstotkov bolnikov s koronavirusno pljučnico nato vstopi v drugo, smrtno fazo. Takrat pride do odpovedi pljuč. Bolniki imajo težave z dihanjem in številni potrebujejo ventilator. Tiha hipoksija, ki hitro napreduje, povzroči, da bolniki zelo hitro oziroma nenadoma umrejo.
Glavni razlog, da pandemija tako obremenjuje zdravstvene sisteme, je ta, da imajo bolniki, ki pridejo v urgenco, že zelo hude poškodbe pljuč. In prav zato, ker številni bolniki ne pridejo v bolnišnico, dokler ni njihova pljučnica že zelo napredovala, jih tako veliko pristane na ventilatorjih, kar povzroča pomanjkanje ventilatorjev. In ko pristanejo na ventilatorjih, številni umrejo.
Morali bi odkriti bolnike s koronavirusno pljučnico prej in jih zdraviti bolj učinkovito. Morali bi odkriti tiho hipoksijo. To se lahko naredi z uporabo pulznega oksimetra, poudarja Levitan.
»Pulzni oksimeter ni bolj zapleteno uporabljati kot termometer. V nekaj sekundah, ko ga uporabimo, dobimo podatke. Pulzni oksimetri so rešili življenja dveh zdravnikov, ki jih osebno poznam. Ko sta odkrila, da nasičenost s kisikom upada, sta šla v bolnišnico in okrevala. Odkritje hipoksije, zgodnje zdravljenje in budno spremljanje bolnika so očitno delovali pri Borisu Johnsonu,« pravi ameriški zdravnik.
Kot poudarja Levitan, bi razširjena uporaba pulznega oksimetra lahko pomagala pri zgodnjem odkrivanjem težave z dihanjem, ki so povezana s koronavirusno pljučnico.
»Vsi bolniki, ki jim na testu odkrijejo okužbo z novim koronavirusom, bi morali uporabljati pulzni oksimeter dva tedna. To je obdobje, v katerem se običajno pojavi koronavirusna pljučnica. Vsi ljudje, ki imajo težave s kašljem, vročino ali utrujenost, bi morali uporabljati pulzni oksimeter, četudi se niso testirali za novi koronavirus ali če jim pri testiranju niso odkrili virusa, saj testi samo 70-odstotno zanesljivi,« še piše Levitan v New York Timesu.