Intervju z Erikom Brecljem: Zemljarič ni Bog, ki dela, kar hoče

Zaradi velike odgovornosti do bolnikov se je toliko bolj pripravljen izpostaviti in opozoriti na vse zgrešene poti v zdravstvu. O tem, da bi se odzval ponujenemu vabilu in morda v naslednji vladi prevzel funkcijo ministra za zdravje, ne razmišlja. Še vedno mu je najbližje kirurgija, če pa se bo kdaj poslovil od nje, bo svoj čas raje namenil vinogradništvu in kletarjenju.

Velikih afer v zdravstvu nikakor ne zmanjka. Pred desetletjem ste v intervjuju opozorili na razmere na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, zdaj so v ospredju alarmantni odhodi zdravnikov s Pediatrične klinike.

Na to sem novinarje opozarjal že več let. Lahko bi z ljudmi, ki so me maltretirali, izvajali mobing, metali iz službe, opravil zelo na hitro, če bi začel s strokovnimi zadevami oziroma če bi to nosil v javnost. Zmeraj sem govoril o nabavah, gradnji, nikoli ne o strokovnih zadevah. To je stvar zdravniške stroke in stroka mora to medsebojno razčistiti, urediti. S tem se novinarji niste strinjali, in tako so se nenehno pojavljale v javnosti informacije o strokovnih napakah, ki so bile ali tudi ne, ne vem, o tem imam premalo vedenja. Zaradi vsega tega so se ljudje, ki so se s tem ukvarjali, umikali. Poskusno sem bil štiri mesece na intenzivnem otroškem oddelku, zame je bil takrat vrhunski oddelek v Sloveniji, lahko rečem najboljši.

V tiskani izdaji in v Trafiki24 Brecelj pravi, da so lahko vsi proti njemu, pomembno je, kaj si sam misli o sebi; Rajku Kendi očita, da je igral nekega frajerja v javnosti, namesto da bi odstopil; poudari, da bi lahko z ljudmi, ki so ga maltretirali, izvajali mobing in metali iz službe, opravil zelo na hitro; opozarja, da bodo ob prihodu tujih kirurgov Slovenci videli, koliko stane odličen strokovnjak, ko ga je treba plačati; svari, da mladi ves potencial odnesejo s seboj v tujino, pri nas pa se nihče pretirano ne obremenjuje s tem.