Rad tečem, rad se sprehajam. Po gozdnih poteh, a tudi ob prometnicah. Žalosti me, da sploh ni potreben ne vem kako dolg sprehod, da si razočaran. Zadošča nekaj minut ali kilometer ali dva sprehoda ob kakšni asfaltirani cesti, da se lahko znova in znova prepričaš, kako mačehovski odnos imajo nekateri do okolja. Spomnim se leta nazaj, ko v kakšnem manjšem dalmatinskem mestecu še niso imeli nameščenih smetnjakov, kaj še, da bi razmišljali o ločevanju odpadkov. Pri nas so takrat že bili. Skorajda v vsaki ulici ali ob vsakem večjem stanovanjskem bloku. Smetnjaki pa so bili že takrat nameščeni na vsakih nekaj metrov. Torej nobenega razloga, da smeti ne bi vrgel v smetnjak.
Malce slabše je bilo vedno stanje ob cestah med kraji. Tam si lahko opazil, če si šel peš, veliko odvrženih pločevink, plastenk in vsega drugega, kar so ljudje pometali ven iz svojih avtomobilov. Na srečo so bile še nekaj let nazaj pogosto organizirane čistilne akcije, kjer so udeleženci akcije tisto, kar so packi pometali skozi okna avtomobilov, očistili. Zadnja leta, letos pa še toliko bolj, se je stanje pri nas zelo poslabšalo. Ker radi vedno najdemo krivca v drugih, ne morejo reči, da smeti skozi okna avtomobilov mečejo tujci. Kajti teh v zadnjem letu ni ravno veliko (korona). Torej moramo krivca iskati kar pri nas samih.
Kaj vse lahko najdeš na kratki relaciji med enim in drugim krajem.
Medtem so pred leti v sosednji Hrvaški očitno sprejeli dobro odločitev, da bodo za plastenke in pločevinke najditeljem oziroma tistim, ki jih bo vrnil v trgovine, le-to tudi plačali. Ne veliko, nekaj pa le. Toliko, da lahko sedaj opaziš, da ljudje pridno shranjujejo prazne pločevinke in plastenke in jih, ko se jih dovolj nabere, vrnejo tja, kjer so jih kupili. In pri tem zaslužijo za nakup kakšne nove. Opazil sem tudi nekaj takih, ki jih pridno nabirajo ob cestah. Za skromen zaslužek. Seveda je tudi pri njih še vedno nekaj takih, ki jih mečejo skozi okna avtomobilov.
Pogosto, ko se sprehajam ali tečem ob cestah, največkrat na relacijo Izlake-Kisovec si rečem, koliko denarja leži na tleh. Danes, ko sem šel peš, sem na samo dvajsetih metrih nabral za eno polno vrečo odvrženih plastenk, pločevink in druge nesnage. Pot pa je v eno stran dolga štiri kilometre. Si lahko mislite, koliko vreč bi napolnil. Ob tem kar sem videl in tudi fotografiral, ne morem priti do drugega zaključka, kot do tega, da so mnogi, ki to cesto redno uporabljajo, vse prej kot ekološko ozaveščeni državljani. Po mojem niso nič drugega kot sebičneži. Ne verjamem, da tudi doma skozi okna svojih stanovanj smeti mečejo na svoj vrt ali travnik. Mnogi med njimi pa jo na zemljo koga drugega. Ko so v avtu in menijo, da jih nihče ne opazi. Na travnik ob cesti, ki ga ureja kmet, ali ob obcestne jarke, kjer "krasijo" okolico. Ker so sebični, nevzgojeni in še kaj bi lahko napisal.
Sprašujem se tudi, ali pri nas sploh kdo še čisti. Čisti za packi.
Kaj vse lahko najdeš na kratki relaciji med enim in drugim krajem.
