Z nasprotovanjem varčevalnim ukrepom, ki jih je označila za izsiljevanje, je Siriza pridobila veliko podporo v grški javnosti in postala celo druga najmočnejša stranka v državi. Vseeno so Grki na zadnjih volitvah večinsko podprli tiste stranke, ki so sprejele varčevanje in Siriza je trenutno v opoziciji. Celo vidni evropski levi voditelji (med njimi francoski predsednik Francois Hollande) so Grke lani pozivali, naj ne volijo Sirize, saj bi njena politika Grčijo nazadnje pognala iz evrskega območja in tudi iz EU.
Osrednji slovenski mediji so Bournousu namenili obilo pozornosti, bil je celo govornik na sobotnih protestih, na Fakulteti za družbene vede pa je predstavljal Sirizo in govoril o solidarnostnih mrežah v Grčiji, o delavskem prevzemanju tovarn in o "boju proti neoliberalni ortodoksiji političnih elit EU".
V Slovenijo je prišel Bournous prenašat grške izkušnje pri gradnji enotne levice, ki bila bila "alternativa neoliberalnim vladam Evrope", in razvoju stranke, ki je nastala v boju proti ostrim varčevalnim ukrepom. "Kar se dogaja med severom in jugom Evrope, ni konflikt na nacionalni ravni, ampak gre za razredni boj v najhujši obliki," meni Bournous.
Z Bournousom so v Dnevniku pripravili intervju, v katerem je hvalil vlogo Sirize pri poenotenju malih levih strank, ki so tako postale vplivna politična sila. Evropske voditelje je označil za "neoliberalne fundamentaliste" in "pridigarje dogme, ki se je izkazala za lažno, nedelujočo in mrtvo".
Evropski volilni sistemi so po njegovem nedemokratični: "Šestina vseh sedežev v parlamentu je bonus stranki, ki dobi največ glasov. In neoliberalci potem za Huga Chaveza pravijo, da je bil nedemokratičnen. To je absurdno!" Mimogrede, Bournousov Facebook profil krasi Chavezova fotografija.
Kot primer uspehov Sirize se je Bournous Slovencem pohvalil z grško mrežo "praktične solidarnosti": centri za hrano, zdravila, javne bolnišnice in učilnice, ki jih v Grčiji ustanavljajo prostovoljci; in pa tovarno Viomichaniki Metalleutiki, primerom delavskega samoupravljanja. "Delavcem mesece niso izplačali plač in nekega jutra so jim sporočili, da so odpuščeni, in da se bo tovarno zaprlo. Delavci so zasedli tovarno in šli na sodišče. Sodišče je dosodilo, da imajo zaradi svojih zahtevkov pravico do imetja tovarne."
