V pismu, naslovljenem na Bruselj, se je grški finančni minister Janis Varufakis sicer »zavezal k reformnemu procesu«, s čimer želijo doseči »trajno izboljšanje rasti«, »zagotoviti vzdržnost dolga in finančno stabilnost« in seveda pri tem »okrepiti socialno pravičnost«. Z drugimi besedami Grčija potrebuje čas za izvedbo protivarčevalnih »reform«. V popuščanju je veliko zvijačnega izmikanja, pogajanja EU in Grčije pa so prava igre pokerja, v katerem obe strani nočeta pokazati, da bi ju izdajali živci.
Siriza plačuje dolg volivcem
Varufakis z dajanjem obljub in zavez ni ugodil temeljnim zahtevam upnikov. Siriza je še vedno v velikem predvolilnem spopadu: poplačati mora dolg do tistih, ki so jo volili. Ljudem ne pove resnice, ker je »zavezana« volivcem. Ob tem se gre grška vlada tudi predvolilno kampanjo v celotni Evropi. Varufakisa poznamo kot tistega, ki je o premierjih držav EU govoril kot o prestrašencih, ki si zaradi Merklove ne upajo govoriti.
Vodja Sirize, predsednik grške vlade Aleksis Cipras, je pomagal v slovenski parlament pripeljati koalicijo skrajne levice Združeno levico. Prvi ukrepi nove grške oblasti naj bi bili navdihujoči tudi za nas, nam dopoveduje medijska oblast v Sloveniji. Uspelo ji je usmeriti žarek upanja na okope razrednega boja, smo lahko brali. Cipras je ustavil nekaj privatizacij, to bi moral narediti še Miro Cerar. Ker je zaščitil najšibkejše skupine v družbi, upokojence in revne delavce, naj bi to naredil tudi naš premier. Menda je grški finančni minister Varufakis zaposlil odpuščene čistilke. Njegov slovenski kolega bi ga lahko zlahka presegel in iz solidarnosti do grškega ljudstva zaposlil še več čistilk. Siriza naj bi nam bila zgled, ker predlaga odpis dolgov najrevnejšim. Ni naključje, da se dopadljive politične pobude o odpisu dolgov ljudem pojavljajo v državah nekdanje Jugoslavije, ne pa v razvitih in institucionalno urejenih državah EU, je prepričan Matej Lahovnik.
Cerar: enaka pravila za vse
Zaradi internacionalnega tovarištva so slovenska »veja« Sirize in njeni medijski podporniki stopili v bran grškemu »novemu razredu«. Razburile so jih izjave našega predsednika vlade in njegovega finančnega ministra Dušana Mramorja. V pogovori za STA je Cerar dejal, da Slovenija v razmerah, gre samo skozi boleč proces premagovanja krize, ne more in ne sme pristati na delni odpis dolga Grčiji. »V nasprotnem primeru bom to kot predsednik vlade zahteval tudi za Slovenijo, saj morajo biti skupna evropska pravila enaka za vse.« Premier ni povedal nič takega, na kar ne bi že dolgo opozarjali poznavalci razmer v EU: če bodo za Grke veljala druga pravila, potem morajo za vse, sicer se lahko sproži plaz. Tudi oni morajo opraviti tisto, k čemur so se zavezali. Naši privrženci Sirize so optiko raje obrnili: slovenska še dovolj sveža vlada bi vendar lahko Grčijo podprla in s tem prišla do tega, kar bi pripadalo tudi Sloveniji. Žal si prestrašena tega ne upa.
Več v tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike.