"Stavkali bomo tako dolgo, dokler vlada ne bo preklicala zaprtja," je za nemško tiskovno agencijo dpa povedal predsednik združenja atenskih časopisnih urednikov Dimitris Trimis. Zaradi stavke v četrtek tudi ne bodo izšli časopisi.
V noči na danes so druga za drugo prenehale oddajati postaje javne televizije, oddajati pa so prenehale tudi radijske postaje. Pred tem je grško finančno ministrstvo sporočilo, da ERT ne obstaja več.
Kljub temu so davi uslužbenci ERT ostali v poslopju in protestno oddajajo prek spleta. Pri tem so ostro kritizirali odločitev vlade. Po navedbah sindikata, ki zastopa uslužbence ERT, bo službo izgubilo 2656 ljudi.
Podpora ERT medtem prihaja tudi od grških izseljencev v tujini, saj je ERT pomembna vez z domovino. Zaprtje javne radiotelevizije je ostro kritizirala tudi Grška pravoslavna cerkev, ki je sporočila, da je bilo več tisoč zaposlenih "žrtvovanih" za desetletja slabega vodenja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ostro se je odzvala tudi grška opozicija. Opozicijski voditelj Aleksis Cipras bo danes grškega predsednika Karolosa Papuljasa prosil, naj ne podpiše odredbe za zaprtje ERT. Poleg tega zaprtju nasprotujejo tudi nekatere koalicijske partnerice.
Po navedbah vlade je sicer v načrtu, da se v prihodnjih mesecih vzpostavi nov okvir za ERT v manjšem obsegu, ki bi zaposloval približno 1000 ljudi. Danes je predstavnik vlade Simos Kedikoglou v Atenah dejal, da bo ERT začel ponovno delovati konec avgusta po sanaciji.
"ERT ne zapira vrat. Kar se zapira, je na gnile temelje postavljena zgradba," je dejal predstavnik grške vlade. Ko bo ERT ponovno začel obratovati, bi imel le še okrog 1200 zaposlenih, imenoval pa se bo NERIT. Nova institucija naj bi bila neodvisna. "V Evropi ne obstaja novinar, ki bi bil državni uradnik," je dejal Kedikoglou.
Po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa naj bi NERIT financirali z naročninami, račun pa bodo državljani dobili kar na položnici za elektriko.
Na zaprtje ERT se je že odzvala tudi odzvala Evropska komisija. Kot je zatrdila, se ni zavzemala za zaprtje, ne postavlja pa pod vprašaj pooblastil grške vlade za upravljanje z javnim sektorjem.
"Odločitev grških oblasti se mora obravnavati v kontekstu velikih in nujno potrebnih naporov, s katerimi želijo modernizirati grško gospodarstvo. Med te pa spada tudi zagotavljanje učinkovitosti javnega sektorja," so sporočili iz komisije in dodali, da sicer razumejo težko situacijo uslužbencev ERT.
Že v torek je Evropska radiotelevizijska zveza (EBU) pozvala grško vlado k preklicu zaprtja ERT, saj da je to velik udarec za neodvisnost medijev. EBU je v sporočilu izrazila osuplost v imenu celotne evropske skupnosti javnih medijev.
"Obstoj javnih medijev in njihove neodvisnosti od vlade leži v srcu demokratičnih družb. Zato bi morale biti spremembe sistema javnih medijev predmet javne demokratične razprave v parlamentu in ne bi smele temeljiti na odločitvi dveh vladnih ministrov," se glasi sporočilo EBU.