V Reporterju smo že pisali o čudnih spletkah pri gradnji šentviškega predora in o ceni, ki se je po seriji aneksov k osnovni pogodbi malodane podvojila. Najbolj sporno je bilo pri tem dejstvo, da so aneksi zaradi razširitve predora nastali na podlagi geološke analize, ki jo je izdelal SCT. SCT je bil tudi izvajalec del in se je zato z aneksi še najbolj okoristil. V zvezi s takratnimi deli pri šentviškem predoru pa smo odkrili še nekaj zanimivosti.
Med drugimi spornimi stvarmi ob odprtju predora je bila tudi izjava o zanesljivosti objekta. Dars naj bi namreč na okoljsko ministrstvo poslal pomanjkljivo dokumentacijo, ki pa je na ministrstvu niso zavrnili. Inženirska zbornica Slovenije (IZS) je na poizvedovanje Žurnala24.si, ali je bila dokumentacija v skladu s pravnimi predpisi, že avgusta 2008 odgovorila: »Izjava, ki ste nam jo poslali po faksu, je pomanjkljiva in po naši oceni ni v skladu z zakonom o graditvi objektov (ZGO).«
Med očitki, na katere so opozorili pri IZS, je bilo tudi imenovanje inženirja Jožeta Jenka na mesto odgovornega nadzornika. Jenko sploh ni bil vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev in bi zato ne smel opravljati te naloge. Jenka smo tudi mi poklicali, da bi preverili njegovo različico zgodbe. Dejal nam je, da ni šlo za noben prekršek, kajti za funkcijo, ki jo je opravljal, naj ne bi potreboval vpisa v imenik. »Potrebno imenovanje in vpis v imenik so imeli drugi sodelavci, ki so bili neposredno odgovorni za opravljanje te naloge,« nam je še dejal.
Ob dejstvu, da so na inženirski zbornici že prej o Jenkovi vlogi menili drugače, nas je ime gradbenega inženirja vznemirilo zaradi še ene zadeve v povezavi z SCT, ki pa je veliko starejša in sega v leto 1993. Takrat je bil Jože Jenko vodja Službe za ceste pri mestnem sekretariatu za komunalno gospodarstvo, promet in zveze v Ljubljani. Njegov neposredni nadrejeni, mestni sekretar Damijan Dolinar, je 19. julija 1993 pripravil za Jenka zelo obremenilen dopis in ga poslal takratnemu predsedniku mestnega izvršnega sveta Ljubljana Marjanu Vidmarju in na kadrovsko komisijo ljubljanskega mestnega sveta. V pismu Dolinar sporoča, da naj bi Jenko kot vodja Službe za ceste podjetje SCT preplačal za 130 milijonov SIT (nekaj več kot 500 tisoč evrov) pri gradnji Roške ceste. Dolinar v dopisu Jenku očita, da ni evidentiral obresti na dana predplačila podjetju SCT ter da je nekatere stvari poravnal kar dvakrat.
Očitki se niso ustavili samo pri poslu z Zidarjevim SCT. Šlo naj bi tudi za »neposlušnost« pri številnih drugih zadevah: izločitev rekonstrukcije križišča Aškerčeva– Barjanska, ki je bila predvidena, ter prikrivanje informacij glede pogovorov s Tobačno tovarno za graditev parkirnih mest. Dolinar je zato predlagal Jenkovo razrešitev. Tudi za ta primer smo prosili Jenka, naj nam ga pojasni. Ob začudenju, da kdo koplje toliko v preteklost in da gre za zadeve, ki se jih tudi on komaj spomni, nam je dejal, da so bile obtožbe povsem neupravičene. »Mojo nevpletenost v to zadevo je potrdilo tudi sodišče«, nam je pojasnil, »tistih 130 milijonov SIT sploh nisem plačal podjetju SCT. Skratk, ne jaz niti SCT nismo v to zadevo vpleteni in smo nedolžni.«