Na ravni Evropske unije je veliko razprav o vladavini prava. Predvsem z vidika, ali bi morali izplačilo sredstev iz evropskih skladov pogojevati s stanjem vladavine prava v posameznih državah. Pod vprašajem sta Poljska in Madžarska. Upravičeno. Kot je slišati iz Slovenije: »Poljska avtokracija sodno obračunava s kritiki pakiranja sodstva. Svetovna pravniška kapaciteta Wojciech Sadurski, znan tudi po glasni kritiki sedanje poljske oblasti, se sooča s pravnimi postopki.« Ne, tega ni izrekel kdo od politikov iz slovenskega levega političnega pola, pač pa lani na portalu iusinfo ugledni vrhovni sodnik Jan Zobec, ki ga sicer radi povzemajo na desni politični sceni. Seveda selektivno. Njegove navedbe v zgoraj opisani smeri zamolčijo.
Preberemo lahko tudi naslednje: »… se je pomembno zavedati, da niti Poljska in še manj Madžarska ne moreta in ne smeta biti vzor za »reformo« slovenske države. Ti dve državi namreč danes predstavljata objektiven in dejanski odmik od vladavine prava in ustavne demokracije, ki se pod taktirko vladajoče politike odvija tako, da se temeljito in vztrajno uničuje sistem zavor in ravnovesij s formalnim ugrabljanjem vseh podsistemov in institucij države s svojimi politično in ekonomsko lojalnimi kadri. Poljska in Madžarska torej na formalen, odkrit način delata tisto, kar Slovenija neformalno že od nekdaj ima.« Tega pred nekaj dnevi ni izrekel kateri od levičarskih podpornikov »neodvisnosti slovenskega sodstva« ali zapisal kateri od dominantnih medijev pri nas. Pač pa gre za še enega uglednega slovenskega pravnika dr. Mateja Avblja. Oba omenjena pravnika sta hkrati znana kot odločna kritika slovenskega pravosodja.
Tudi v slovenskem politično- medijskem prostoru se posebej od začetka sedanje vlade mnogo govori o zagotavljanju vladavine prava in o očitkih, da sedanja vlada to načelo spodkopava. Posebej so usta Tanje Fajon, predsednice stranke SD, polna vladavine prava.
Tudi v slovenskem politično- medijskem prostoru se posebej od začetka sedanje vlade mnogo govori o zagotavljanju vladavine prava in o očitkih, da sedanja vlada to načelo spodkopava. Posebej so usta Tanje Fajon, predsednice stranke SD, polna vladavine prava. Evropska poslanka poudarja, da smo bili v EU znani po tem, da smo zagovarjali vladavino prava. Poslanec SD Matjaž Nemec, ki niti znotraj stranke ne velja ravno za kognitivno kapaciteto, pa pravi: »Če bi Slovenija opustila svojo strateško zavezanost vladavini prava kot enem od temeljev Evropske unije, bi to povzročilo veliko škodo ugledu Slovenije v družini evropskih držav.«
Težava je, ko o vladavini prava pridigajo tisti, ki so bili v preteklosti dosledno tiho ob mnogih primerih, ki so dokazovali, da je vladavina prava pri nas zelo okrnjena. Oziroma so celo sami to podpirali! »Vladavina prava« je za stranko SD med drugim očitno tudi to, ko tožilka (Karmen Erčulj) na družbenem omrežju facebook ob fotografiji, na kateri je skupaj z ljubljanskim županom Jankovićem, zapiše: »sej, bom kar priznala, nekiii ma tale naš Zoki…«. Je SD tedaj kaj protestirala zoper tako izkazano pristranskost tožilstva v prid Jankovića? Ne. Pri SD so bili tiho tudi, ko so prišle na dan fotografije nekdanje predsednice okrajnega sodišča v Ljubljani Vesne Pavlič Pivk, kako napravljena v pionirko maha z jugoslovansko zastavico. Niti jih ni zmotilo, ko je tožilstvo za dlje časa »pozabilo« izvajati dejanja pregona in je sodišče nato odredilo uničenje prisluhov o Jankovićevem spolnem izsiljevanju (udejanjenem) ene od farmacevtk.
Pri SD so s svojimi glasovi ob imenovanju v državnem zboru pripomogli, da je prišel na čelo vrhovnega sodišča Branko Masleša. Ta se je v času jugoslovanskega komunističnega režima navduševal nad streljanjem prebežnikov iz vzhodnih držav na slovensko- italijanski meji. Tiho so bili, ko je prišlo na dan, da je nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer v času prejšnjega režima kazensko preganjal dva duhovnika zaradi postavitve križa pri breznu, kjer so komunisti med vojno pobili skupino civilistov. Pardon, niso bili tiho. Fišerjevo dejanje so v parlamentu celo zagovarjali, češ da je naloga tožilcev, da podajo obtožbo, če so za to pogoji!? Torej so recimo SS-ovci upravičeno pobijali civiliste, ker so za to pač bili »podani pogoji«? Bili so zoper »lustracijo Fišerja«.
V stranki SD tudi nimajo nič proti, da je med aktualnimi člani sodnega sveta odvetnik Emil Zakonjšek. Ta je na začetku svoje kariere kot sodnik obsodil človeka na (nepogojno) osemmesečno zaporno kazen zaradi verbalnega delikta. Tisti nesrečnik je namreč kritiziral »tovariša Tita kot diktatorja«. Tedaj je bila skupaj v senatu z Zakonjškom tudi razvpita Vesna Žalik. Saj veste, bila je med vrhovnimi sodniki, ki so potrdili sodbo zoper Janeza Janšo v zadevi Patria, čeprav ni bilo dokazov. Konec koncev je tedaj za potrditev sodbe glasoval tudi sedanji predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Sodbo je ustavno sodišče kasneje soglasno (!) razveljavilo. Mimogrede, zdaj se prav Florjančič najbolj zavzema za »ugled sodstva«. Pri stranki SD se jim tudi ne zdijo sporne tožilsko- sodniške zlorabe v zvezi s številnimi kazenskimi postopki zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Vsi so na koncu padli. Zakaj niso pri SD nikoli povzdignili glasu ob neaktivnosti tožilstva pri pregonu bančnega kriminala, ki nas je stal milijarde evrov, ali pri pregonu akterjev dobaviteljske mafije v zdravstvu?
Zakaj niso pri SD nikoli povzdignili glasu ob neaktivnosti tožilstva pri pregonu bančnega kriminala, ki nas je stal milijarde evrov, ali pri pregonu akterjev dobaviteljske mafije v zdravstvu?
Zato, ker vse opisano sodi v lepo zapakirano »vladavino prava« v Sloveniji, s katero so pri SD zadovoljni. Na te primere ne opozarjajo nikogar v Evropi, pač pa kažejo s prstom na Poljsko in Madžarsko. Ne pustijo nobenega poseganja v »neodvisnost sodstva in tožilstva«. Ker ju imajo za svoja. Torej naj sodstvo in tožilstvo po njihovem še naprej skrbita za opisano stanje. Bog ne daj, da bi kdo to kritiziral ali celo skušal popraviti. Takoj je na dnevnem redu SD »nedopustno poseganje v pravosodje«.
Morda je celo bolje, da tega Tanja Fajon ne razglaša v Bruslju. Bi utegnila imeti Slovenija še večje težave kot Poljska in Madžarska glede izpolnjevanja kriterijev za dostop do evropskih skladov.
