Gantar kot ključno izpostavlja krepitev javnega zdravstva

Gantar, ki je slabi dve leti že vodil zdravstveni resor v drugi vladi Janeza Janše in nato v vladi Alenke Bratušek, je dejal, da se zaveda težavnosti položaja in problemov, ki so se nakopičili v zdravstvu. To je po njegovem mnenju posledica problemov, ki jih niso reševali vrsto let, ali pa so bile rešitve delne.

"Upam, da je prišel čas streznitve, ne le zaradi koronavirusa, ampak generalno zaradi razmer v javnem zdravstvu," je dejal. Po njegovem mnenju so dolge čakalne dobe le vrh ledene gore težav.

Pri reševanju problema čakalnih dob je po njegovem mnenju nujno treba kupovati storitve glede na potrebe prebivalstva, pri tem pa spremljati kazalnike kakovosti. Prav tako je treba prilagoditi vrednotenje zdravstvenih storitev.

Hitra rešitev bi bila eno- ali dvoletni javni razpis na podlagi potreb prebivalstva, vmes pa bi bilo treba vzpostaviti pravi sistem spremljanja čakalnih dob, ki je osnova za učinkovito načrtovanje potreb prebivalstva.

Zdravstvo bo v prihodnosti povzročalo velike javnofinančne izdatke in če ne bodo sprejeli pravih rešitev, se obetajo zelo velike socialne stiske državljanov, je dejal Gantar.

Po njegovem mnenju je prava pot odprava anomalij in krepitev javnega zdravstvenega sistema. "Ni težava zasebna iniciativa v zdravstvu, ta je logičen odgovor na težave v javnem sistemu. Če hočemo korak naprej, moramo rešiti težave v javnem sistemu," je dejal.

Opozoril je na kadrovsko podhranjenost predvsem zdravnikov na primarnem nivoju, medtem ko je učinkovit primarni zdravstveni nivo nujen za vzdržen zdravstveni sistem.

Vire v zdravstvu je treba razpršiti, pri čemer bo država morala zagotavljati dodatna sredstva. Če bi želeli imeti zdravstveni sistem brez izgube, že zdaj primanjkuje okoli 253 milijonov evrov, koliko znašajo zapadli računi, čakalne dobe in iztrošenost opreme.

A primanjkljaj v zdravstvu se povečuje bistveno manj, kot se povečujejo stroški, večinoma na račun kadrov in sprememb v plačnem sistemu. Prav tako je treba zagotoviti učinkovito porabo denarja zlasti v bolnišnicah.

Strinja se, da bo v določeni fazi potrebna ločitev dela v javnem in zasebnem zdravstvu. A takšna prepoved bi bila pogubna za javno zdravstvo, saj bi izgubilo še nekaj kritičnih strokovnjakov. Tako je po njegovem mnenju predvsem treba dati direktorjem možnost, da zaposlene nagradijo glede na učinkovitost.

Finančno vzdržnost zdravstva se lahko doseže le, če se bodo začeli dosledno spremljati kazalniki kakovosti. Najcenejše zdravljenje je namreč dobro zdravljenje, je poudaril.

Velik problem pa je tudi iztrošenost opreme, kar bo treba rešiti z večjimi finančnimi vložki, delno prek proračuna in delno prek amortizacije, ki je vračunana v cene zdravstvenih storitev.

Kot je dejal, so sanacijski ukrepi v bolnišnicah nujni in bodo potrebni tudi v prihodnje. Ob tem bo treba prilagoditi cene zdravstvenih storitev, saj so na mnogih področjih danes bistveno podcenjene.

Dotaknil se je tudi dolgotrajne oskrbe in dejal, da bo to nedvomno prioriteta. Je pa enako kot pri zdravstvu treba ugotoviti, kako bomo vse lahko sfinancirali.