Zakonodajni postopek sprejemanja svežnja zakonov, ki ga je predlagala skupina poslancev DL s prvopodpisanim Branisljem, se je sicer zaustavil že v začetku septembra, potem ko mandatno-volilna komisija ni potrdila členov predloga novele zakona o poslancih. Odbor za notranje zadeve je zato določil, da se postopek konča tudi za predlagane novele zakona o volitvah v DZ, zakona o volitvah predsednika republike, zakona o vladi, zakona o lokalnih volitvah in zakona o lokalni samoupravi.
Kljub temu da zakonov DZ ne bo potrjeval, so svoja stališča danes podali še predstavniki poslanskih skupin.
Poslanec PS Matjaž Zanoškar je poudaril, da je bil namen predlagane zakonodaje sicer dober in pošten, vendar pa se je izkazalo, da "zgolj dober namen včasih ni dovolj". Spomnil je na številne ustavnopravne pomisleke s strani vlade in strokovne javnosti, povezane s posegom v aktivno in pasivno volilno pravico ter z domnevno nedolžnosti. V PS so prepričani, da je možno za uveljavitev etičnih in moralnih načel storiti "še kaj več in kaj bolje".
"Tako se neslavno končajo stvari, kadar se pravih problemov lotevajo ljudje z napačnega konca," pa je dejal poslanec SDS Branko Grims. V Sloveniji po njegovi oceni ni zaupanja v demokracijo, ki bi omogočala njeno normalno delovanje. Da se vrne ugled institucij, bi morali ljudje verjeti, da njihov glas odloča, zato bi morali iti v smeri večinskega volilnega sistema, je poudaril.
V SD po besedah poslanke Majde Potrata priznavajo, da je predlagatelj želel z vložitvijo zakonov zagotoviti integriteto in povrnitev zaupanja ljudi v pravno državo in politiko. Način, na katerega je ta cilj želel doseči, pa je po njeni oceni ustavno sporen. Potrata je tudi izpostavila, da so zakonski okvirji za zgledno ravnanje funkcionarjev v Sloveniji že postavljeni in pri tem izpostavila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
Obžalovanje nad zavrnitvijo svežnja zakonov pa je izrazil vodja poslanske skupine DL Braniselj. Poudaril je, da na primer v sodstvu, pa tudi v vojski in celo v gospodarstvu obstajajo merila, na podlagi katerih lahko nekdo opravlja določen poklic. Politiki pa po njegovi oceni nimajo poguma, da bi kriterije v zakonodajo vnesli še zase.
Tudi Jasmina Opec (SLS) je priznala, da je bil namen predlagateljev dober. Poudarila pa je, da si zaupanja ljudi politiki ne bodo pridobili s takšnimi ali drugačnimi zakoni, pač pa zgolj z iskrenim delovanjem za skupno dobro. "Jasno se je namreč pokazalo, da populizem in javnosti všečne rešitve niso nad pravnim oziroma ustavnim redom v naši državi," je še dodala poslanka SLS.
"Kot kaže so Mr. Musculu med parlamentarnimi počitnicami uplahnile mišice," je na seji povedal vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša. Opozoril je, da se kljub vloženim dopolnilom poslanci ne bi mogli izogniti ustavni spornosti predlagane zakonodaje. Sama ideja je sicer tudi za Juršo sprejemljiva, zato so v DeSUS na delovnih telesih podprli sklepe, da se čim prej pristopi k oblikovanju takšne zakonodaje, ki ne bo predstavljala ustanvnopravnih pomislekov.
Po besedah Ive Dimic (NSi) je ideja predlagateljev, da je potrebno očistiti politični prostor in onemogočiti dostop do najvišjih javnih funkcij osebam s kriminalno preteklostjo, sicer na mestu. Kot je poudarila, pa bi bilo za to treba najti način, ki je skladen z ustavo in ustavno zagotovljenimi pravicami. Omejevanje pasivne volilne pravice denimo po njenem prepričanju ni skladno z našo ustavno ureditvijo.