Revija Reporter
Slovenija

Gregorjevo: pozdrav pomladi s spuščanjem barčic

STA

12. mar. 2017 8:19 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017

Deli na:

God sv. Gregorja, 12. marec, je za godom sv. Valentina in pustom po ljudskem izročilu še eden od dnevov, ki napovedujejo prihod pomladi.

Znan je kot dan, ko se ptički ženijo. Na predvečer gregorjevega je značilno spuščanje barčic. V Tacnu v Ljubljani bodo danes pripravili že 22. pozdrav pomladi s spuščanjem pravih plovil po Savi.

Čas okoli pomladanskega enakonočja je tako kot čas okoli jesenskega enakonočja ter najdaljšega in najkrajšega dneva v letu v kulturni dediščini zelo pomemben, na kar kažejo številne šege.

V obrtniških in delavskih krajih na Gorenjskem so še na začetku 20. stoletja po potokih spuščali kose lesa z gorečimi oblanci, pozneje pa z gorečo svečo. S tem so sporočili, da bodo odslej lahko dlje časa delali pri dnevni svetlobi. Med svetovnima vojnama so šego prevzeli otroci in po vodi začeli spuščati lesena ali papirna plovila z gorečimi svečami.

V predkrščanstvu so ob prelomnih trenutkih leta izvajali določena obredja z namenom, da bi preprečili kaos in vzpostavili red, je za STA povedal avtor knjige o gregorjevem Bojan Knific. Po njegovih besedah sta se v času pomladanskega enakonočja po slovanski mitologiji soočila bog stvarnik Perun in bog podzemlja Veles. "Simbolika ognja in vode prinaša prav to - ogenj gre v vodo, višja in spodnja moč se združita," je pojasnil.

Ljudje so po njegovih besedah želeli z obredjem simbolično preprečiti kaos in vzpostaviti red.

Današnji 22. pozdrav pomladi s spuščanjem plovil v Tacnu bosta pripravila Turistično društvo Šmarna gora - Tacen in Turizem Ljubljana. V mraku bodo plovila, ki jih bodo prinesli sodelujoči, ocenili, pri čemer bodo upoštevali izvirnost. Plovila bodo po Savi začeli spuščati ob 18.30.

Otroci pa so barčice v soboto, na predvečer gregorjevega, spuščali v Tržiču, Kropi, Železnikih in pri gradu Strmol ter v Trnovem v Ljubljani.

God sv. Gregorja je bil po starem julijanskem koledarju prav na dan začetka pomladi. Z uvedbo gregorijanskega koledarja, ki ga je vpeljal papež Gregor XIII. in je na slovenskem območju v uporabi od leta 1584, pa se je pomaknil deset dni nazaj.