Moram reči, da mi domovina zelo veliko pomeni, groza me je, ko nekdo dela z njo kot svinja z mehom in se norčuje iz najbolj svetih stvari. Potem lahko briješ norce iz česarkoli. Ljudem so stvari svete ali pa jim ni nič svetega. Pri tem ni kompromisarstva.
Zdi se mi, da je tega premalo, človek mora biti nekje doma, mora imeti družino, domovino, svoj notranji kotiček, svojega Boga. Misel mati, domovina, Bog ni fraza. Če se znotraj sebe, domovine, družine ne moreš počutiti doma, si spodrezan, si karkoli, nimaš identitete, zato mislim, da bi morali na tem področju veliko več narediti.
Naše pastoralno, misijonsko delo je najprej tu. Razburjamo se, da ljudi ni k maši in bi radi, da bi jih bilo več. To je Sizifovo delo. Ljudi moramo najprej prepričevati, da naj zaživijo v svojih družinah, naj imajo svoj družinski obed in nedeljsko praznično kosilo. Ko bodo to začutili kot vrednoto, bodo prišli tudi k maši. Ko bo doma nekaj svetega, bo rastel občutek za sveto še kje.
INTERVJU V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24