Prednovoletno vzdušje je tako na prvem koncertu Harmonija strun (17. 12. 2024) decembrskega cikla Izidorja Erazma Grafenauerja pričarala tudi harfistka Urška Križnik Zupan, kar je dalo poseben prizvok obeh inštrumentov; kombinacija je pogosto spregledana. Lirična in po naravi nežna glasba inštrumentov s strunami je odzvanjala različne karakterje, pri čemer je harfistka lepo poudarila odtenke sforzatov, poudarkov, močnega in odločnega tona harfe in spet spevnost na drugi strani, ki se je lepo ujemala z zvoki klasične kitare in lutnje.

Preplet zvoka obeh inštrumentov je specifičen, morda mu najbolj ustreza baročna glasba (Silvius Leopold Weiss,  Domenico Scarlatti, Georg Friedrich Händel), kljub temu da ne gre prezreti tudi repertoarnih del skladateljev dvajsetega in enaindvajsetega stoletja (Joaquin Rodrigo, Črt Sojar Voglar in Máximo Diego Pujol).

Velja poudariti Händlov Koncert za harfo in lutnjo, op. 4, številka 6 HWC295, v katerem  sta se oba inštrumentalista izkazala s svojo tehniko, muzikalnostjo in posluhom za fraziranje. Velja opozoriti še na Zimsko pastoralo za kitaro in harfo Črta Sojarja Voglarja, ki ima tendenco v sozvočju z lepo oblikovanimi glasbenimi mislimi in prežeto z zahtevno harmonizacijo.

Božično-novoletni koncert slovenskega kitarskega kvarteta (19. 12. 2024) je bil drugi koncert v decembrskem ciklu, ki so ga polega Grafenauerja sestavljali še Mario Kurtjak, Simon Krajnčan Fojkar in Aljoša Vrščaj. Kvartet deluje od leta 2012, od takrat pa vsako leto priredijo in izvedejo kar precej odmevnih projektov doma in v tujini. Tudi tokratni božično-novoletni koncert je postal že tradicionalen, na njem mladi kitaristi izvedejo zahtevne priredbe skladb iz svetovne zakladnice božičnih, pa tudi drugih uspešnic.

Tako smo lahko slišali prvo Arabesko št. 1 Clauda Debussyja, prvo Fugo, opus 72 Roberta Schumanna, Arabski ples iz baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega ter Merry Christmas, Mr. Lawrence Ryuichija Sakamota. Predvsem so kitaristi izkazali izjemno tehnično usposobljenost in medsebojno muzikalno usklajenost pri Arabeski in Arabskem plesu, saj so s pretanjenim zvokom in odmerjenim ritmom lepo ustvarili orientalsko vzdušje.

Lepo presenečenje pa je bila Druga Latino suita Petra Šavlija in Dharma Lojzeta Kranjčana (krstna izvedba – na teh koncertih so krstne izvedbe postale stalnica), ki sta lepo popestrili  koncerni program. Všečno je, da so kitaristi na program uvrstili slovenska dela, ki imajo tendenco v harmonizaciji in spevnosti. To daje upanje v slovensko skladateljsko ustvarjanje.

Zadnji koncert tokratnega cikla so poimenovali  V troje je lepše (23. 12. 2024) , Grafenauerju pa sta se pridružila še dva kitarista, sicer profesorja na Weimarski glasbeni akademiji Franza Liszta, Slovenka Karmen Štendler in Španec David Antigüedad. Koncertni program (Žarko Živković Tango milonguero, Robert Schumann Nachtstück v F-duru, opus 23, številka 4, Francisco Tárrega Capricho árabe, Joaquin Rodrigo Tonadilla, Astor Piazzolla Tango suita ter Manuel Penella El Gato Montes) so okronali z venčkom božičnih pesmi.

Gosta za s svojim muziciranjem upravičila status profesorja na tej priznani glasbeni akademij; Grafenauer je svojo muzikalnost in tehnične sposobnosti izkazal (solo) v najbolj tehnično in muzikalno zahtevni skladbi tega večera, Živkovićevem Tangu milonguero, ki je izjemno lepa kompozicija, a jo zaradi zahtevnosti klasični kitaristi redko uvrstijo na program. Pri Grafenauerju pa je to stalnica, ki jo izvede z lahkoto in izjemno muzikalnostjo. Vsi trije kitaristi so skupaj pričarali dodaten lep glasbeni užitek, sploh z dodatkom venčkom božičnih pesmi.

Tovrstne aktivnosti in koncertni cikli, tudi cikla Rasgueado, so izjemno dobrodošli, saj skrbijo za promocijo muziciranja in umetniškega ustvarjanja na klasični kitari, ki spada v deficitarno umetniško zvrst pri nas. Pohvaliti gre tudi trud za krstno izvedbo novih del slovenskih skladateljev, ki pišejo za različne sestave in priložnosti. Koncerte tega cikla Kit-ara je s prostorsko kapaciteto podprla mestna občina Ljubljana.