Ljubljanica in Krka bosta zaradi obilnih padavin naraščali še do petka popoldne, je na današnji novinarski konferenci dejal hidrolog Arsa Janez Polajnar. Krka bo poplavljala obsežneje kot običajno, predvidoma pa ne bo presegla pretoka okoli 350 kubičnih metrov. Če ga preseže, pa bi lahko povzročila težave, tudi v Kostanjevici na Krki, je opozoril.

Vlada je sprejela sklep o odstranitvi 50 objektov v občini Braslovče zaradi poplavne ogroženosti. Do danes je tako sprejela sklepe za odstranitev skupno 130 objektov. Po oceni vladne službe za obnovo po poplavah bi lahko ljudem prve odškodnine za objekte izplačali novembra.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes obiskala v lanski ujmi močno prizadeto Črno na Koroškem. Kot je ob tem dejala, je zanjo obisk zelo čustven, vidi pa, da se je upanje vrnilo v Črno. Premier Robert Golob se je ob obisku vodstvu občine zahvalil za ogromno opravljenega dela, Črnjanom pa, da so se postavili na noge.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se je včeraj v Kokri srečal s preddvorskim županom Rokom Roblekom in strokovnjaki ter si ogledal stanje na terenu po neurju v noči na 20. julij. Intervencijska dela so skoraj zaključena, tako minister kot župan pa sta vesela hitro pripravljene rešitve za sanacijo in ureditev hudournika.

Ob obletnici vremenskih ujm, ki so pred letom dni prizadele Slovenijo, Inženirska zbornica Slovenije (IZS) analizira izvedene aktivnosti, ki jih lahko povzamemo s tremi besedami: solidarnost, hitra odzivnost in strokovnost.

Po lanskoletni avgustovski ujmi se je številnim obstoječim plazovom po državi pridružilo okoli 10.000 novonastalih. Strokovnjaki za 16 trenutno najbolj obsežnih plazov po enem letu še vedno iščejo rešitve glede sanacije, predstavniki države pa zagotavljajo, da se bodo s področjem urejanja plazov v prihodnje ukvarjali bolj sistematično.

Mineva leto dni od najhujših poplav v zgodovini Slovenije, v katerih so narasli vodotoki in zemeljski plazovi povzročili za tri milijarde evrov neposredne škode. Obnova bo dolgotrajna, najbolj prizadeti pa si želijo predvsem, da bi jim zagotavljala čim večjo varnost v prihodnje. V Črni na Koroškem se bodo ujme spomnili z razstavo fotografij.

Od junaka do bedaka v politiki je lahko kratka pot. Kar z rokami naredi danes, jutri podre z ritjo. Robertu Golobu, predsedniku vlade, je prejšnji teden to uspelo že »včeraj«.

Zavarovalnice so v letu 2023 za škode, ki so bile posledica naravnih nesreč - poleg uničujočih poplav v začetku avgusta je bilo več neurij s točo in močnim vetrom - izplačale 335 milijonov evrov odškodnin, od tega za škodo v avgustovskih poplavah 150 milijonov evrov, je leto dni po dogodku objavila AZN.

Ogromno je bilo narejenega v zadnjem letu, a veliko dela nas še čaka, je pred obletnico avgustovske uničevalne ujme danes dejala županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak. Ob tem je opozorila na težave z izvajalci in zagotavljanjem sredstev, zavirajoče birokratske postopke in veliko psihološko stisko ljudi, tudi zaradi novih poplav.

Odločitev o tem, kateri od 343 objektov s seznama za odstranitev zaradi poplavne ogroženosti bodo na njem ostali, naj bi bila znana do konca meseca, je za STA dejal vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Ljudi je pozval, naj jim ne bo nerodno poiskati pomoč. Nimamo čarobne paličice, a nikogar ne bomo pustili na cedilu, je dejal.

Poplave in plazovi, ki so 4. avgusta lani po intenzivnem deževju prizadeli 183 občin in vzeli šest življenj, so povzročili za tri milijarde evrov neposredne škode, upoštevajoč vse vidike naravne nesreče, pa je bila škoda ocenjena na okoli 9,9 milijarde evrov. STA objavlja nekatere številčne podatke, povezane z ujmo.

Osnutek sklepa o določitvi objektov v občinah Braslovče in Šmartno ob Paki, predvidenih za odstranitev zaradi poplavne ogroženosti, predvideva odstranitev 116 objektov na levem bregu Savinje v Letušu, so STA danes povedali v vladni službi za obnovo po poplavah in plazovih. Pripombe na osnutek zbirajo do konca meseca.

Seznam objektov, ki so po lanskoletnih ujmah predvideni za odstranitev, je fleksibilen in se bo lahko spreminjal, dokler stroka ne bo podala končne odločitve, je v izjavi za medije dejal vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic. Do zdaj so sicer zaključili 28 cenitev, Šefic pa je opozoril na številne izzive, s katerimi se soočajo cenilci.

Ponedeljkova popoldanska ujma je prizadela tudi občino Gornja Radgona. Po besedah županje Urške Mauko Tuš so se sprožili vsi zemeljski plazovi, ki so bili že popisani, pa tudi številni novi. Ogroženih je nekaj hiš. "Družino v Črešnjevcih smo morali zaradi plazu nad hišo trenutno izseliti," je za STA povedala Mauko Tuš.

Razumljivo je, da imajo nekateri prebivalci območij, ki so jih prizadele lanske ujme, pomisleke glede načrtovanih sanacijskih ukrepov. Vlada je pripravljena na dialog in rešitev ne želi vsiljevati, je včeraj poudaril vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Danes se bo srečal s prvo skupino občanov Braslovč, kjer v Letušu načrtujejo preselitev večjega števila ljudi - nekateri med njimi se selitvi upirajo.