Glücks je bil s komentatorjem in Reporterjevim kolumnistom dr. Boštjanom M. Turkom gost včerajšnje oddaje Faktor, v katero so sogovorniki analizirali, kako se dominanti slovenski mediji obnesejo pri poročanju o aferah, ki jih razkrijejo drugi mediji.
V Sloveniji v tiskanih medijih razen Primorskega dnevnika in Reporterja nimamo svobode tiska, je prepričan Turk, ki pravi, da je na delu pogosto »samočuječna cenzura«, ko novinar ni na preži za informacijo, ampak se trudi nerodne stvari zakriti.
Sogovorniki so menili, da imajo dominantni slovenski mediji precej težav z navajanjem virov, ko povzemajo zgodbe drugih medijev. Zlasti, ko gre za medije kot sta Reporter ali Požareport.
Turk je ob tem izpostavil, da so Slovenske novice povzele Reporterjevo novico o smrti domnevnega Krambergerjevega morilca Petra Rotarja in celo dobesedno prepisale stavke iz novice, niso pa navedle Reporterja kot vira.
Bolj ga sicer skrbi, ker mediji včasih ne povzamejo večjih in pomembnejših tem. Navedel je primer svoje analize zadeve Perić o trojnem umoru v Rovinju leta 2002. »Dokazal sem, kar je trdil že odvetnik Ivana Perića, da njegov klient ni morilec svoje matere in svoje družine. A tega ni nihče povzel.« Stvar je absolutno prioritetna, pravi Turk, a mediji tega niso povzeli.
Pertinač je opozoril, da so dominantni mediji potrebovali pet dni, preden so povzeli zgodbo Požareporta o samomoru uslužbenca kulturnega ministrstva, ki naj bi ga že bivši minister Dejan Prešiček zmerjal in poniževal.
Glücks je spomnil, kakšen je bil odziv nekaterih novinarjev: novinar Dnevnika je denimo Bojana Požarja obtožil, da osebno tragedijo izkorišča za politično obračunavanje z ministrom. Nekateri novinarji so neokusno uslužni do vlade in vladajočih politikov, pravi Glücks.
Turk pravi, da je pri Bojanu Požarju to pravilo – ko objavi določeno temo, mine nek inkubacijski čas, preden zgodba eksplodira v dominantnih mediji. Spomnil je, da bo kmalu minilo devet let od izbruha afere z mastifi, ki so do smrti pogrizli Sašo Baričeviča. Prepričan je, da bi bila afera še nekaj let pred tem pometena pod preprogo, a Požarju in tudi Reporterju je uspelo, da sta zgodbo spravila v slovensko javnost.
Ne samo, da novinarji nečesa ne razkrivajo, temveč ob zgodbah, ki politika razkrije v negativni luči, skušajo politikovo početje opravičiti, ga zreducirati in relativizirati, je ob tem dodal Glücks. Pravi, da se je to zgodilo tudi v aferi Prešiček, ko je Večer vse skupaj prikazoval kot obračunavanje uradnikov kulturnega ministrstva z ministrom.
Razlogi za trak odziv novinarjev in medijev so po Glücksovem mnenju različni. Lahko gre za servilnost, ker vladajoča politična garnitura ustreza njihovim ideološkim prepričanjem, v ozadju so lahko kapitalski interesi lastnikov medijev, je naštel Reporterjev novinar.
