Fakinu zelena luč na odboru: Nisem kabinetni človek, ki se zapira v slonokoščeni stolp

Da je bila Fakinova predstavitev ustrezna, meni 12 članov parlamentarnega odbora za zdravstvo, nasprotnega mnenja jih je pet.

Fakin, ki prihaja iz ministrske kvote LMŠ, je v predstavitvi med prioritete pri svojem delu postavil učinkovito upravljanje zdravstvenega sistema, boljše upravljanje javnih zdravstvenih zavodov, finančno stabilizacijo zdravstva z novimi viri financiranja ter meritve kakovosti v zdravstvu.

Kratkoročni prednostni nalogi pa sta skrajševanje čakalnih vrst in reševanje otroške srčne kirurgije. Čakalnih dob brez sodelovanja z zdravniki ne bodo razrešili, zato je napovedal intenzivna pogovarjanja in pogajanja s sindikati. Je pa prepričan, da se lahko čakalne dobe za specialistično-ambulantne storitve v enem letu skrajšajo na nič ali 14 dni.

Glede otroške srčne kirurgije bo treba začeti ukrepati že prihodnji teden, je povedal in pojasnil, da je kljub statusu kandidata za ministra že tri dni v intenzivnih stikih z vpletenimi.

Po njegovem mnenju je Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni dobra osnova za prenos strokovnega znanja iz tujine, a dolgoročno se bolj zavzema za ustanovitev regijskega centra na tem področju in povezovanje denimo s Hrvaško.

Poseben poudarek je po njegovem mnenju treba dati pozitivnemu komuniciranju v zdravstvu, pri čemer je kritičen do dejstva, da lahko program v zdravstvu razpade zaradi slabih medsebojnih odnosov.

Kot je dodal, je okvir njegovega delovanja koalicijska pogodba, v kateri so navedeni tudi nekateri zakoni, ki ne bodo lahek oreh. To so zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o upravljanju bolnišnic.

Njegovo vodilo pri delovanju bo, da bodo najprej pomislili, ali je predlagan ukrep dober za bolnika, nato ali je dober za zdravstveni sistem, in šele nato, ali je dobro za zaposlenega v zdravstvu.

"Če se bomo vsi tega držali, potem tukaj ne bo nasprotovanj ne v opoziciji ne v koaliciji," je prepričan.

Po njegovem mnenju je smiselno ukiniti prostovoljno zdravstveno zavarovanje, a je treba prej odgovoriti, s čim in kako bodo v zdravstveni sistem dobili 500 milijonov evrov. Če bi se na račun ukinitve dopolnilnega zavarovanja dvignila premija obveznega, bi ta po novem znašala med 15,5 in 16 odstotkov, k čemur pa je treba dodati še financiranje dolgotrajne oskrbe.

Fakin ne namerava ukiniti nobene bolnišnice, je pa treba preveriti njihovo strokovno varnost in programe po potrebi združevati, če se ugotovi šibka varnost.

Kadrovske politike se je treba lotiti na podlagi številk in statistike. Če bo postal minister, bo ena od prednostnih nalog analiza, da bodo prišli do jasnih številk, v kateri panogi primanjkuje zdravnikov, koliko jih primanjkuje in ali jih je morda kje preveč.

Zavzema se za oblikovanje standardov in normativov v zdravstvu, ki pa se morajo izmeriti, ne morejo pa biti predmet sindikalnih pogajanj.

Izpostavil je svojo ničelno stopnjo tolerance do korupcije. Po njegovem mnenju so za to izključno odgovorni direktorji zavodov in bi morala biti ta določba del njihovih individualnih pogodb. Koristile bi redne revizije računskega sodišča v zavodih, druga rešitev so interne nenapovedane revizije ministrstva za zdravje.

Poslanko SDS Jelko Godec je zanimalo, koliko državnih sekretarjev bo imel in kako bo potekalo kadrovanje pod njegovim ministrovanjem. Povedal je, da naj bi bili na ministrstvu za zdravje štirje državni sekretarji, sam bo imenoval dva, od tega bo en zadolžen za dolgotrajno oskrbo. A dokler ni potrjena vlada, je po njegovih besedah nesmiselno govoriti o konkretnih imenih.

Glede samega kadrovanja v bolnišnicah pa je pojasnil, da bo upošteval le strokovnost in dobre rezultate. Slovenija ima premalo kandidatov za direktorje, da bi jih lahko razlikovali po političnih strankah, je prepričan.

Kandidat za ministra za zdravje je prepričan, da mora zdravstvo ostati javno. A se zavzema za prenos mehanizmov upravljanja iz gospodarskih družb v javne zdravstvene zavode.

O tem, ali je treba vpeljati konkurenco na področju izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa je nekdanji dolgoletni prvi mož javne zdravstvene blagajne dejal, da "ko začnemo govoriti o konkurenci zavarovalnic, potem moramo popraviti ustavo", saj ta pravi, da je Slovenija socialna država in da država poskrbi za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Člane odbora je med drugim zanimalo tudi, kakšne načrte ima na področju koncesij. Po njegovem mnenju mora biti koncesija časovno omejena najmanj z letom upokojitve koncesionarja. Kot je dejal, nima nič proti koncesionarjem, a je treba vzpostaviti nad njimi ustrezen nadzor. Njegova groba ocena slovenskega zdravstvenega sistema je, da smo "smo kar dobri".

Sicer je Fakin napovedal, da se namerava intenzivno pogovarjati tudi s politično opozicijo. Po njegovih besedah namreč nakopičenih problemov v zdravstvu ne bo mogoče rešiti brez sodelovanja vseh deležnikov. O svojem načinu dela pa je dejal, da ni "kabinetni človek, ki se zapira v slonokoščeni stolp".

Fakinova predstavitev je med opozicijskimi poslanci naletela na različne ocene. Godčeva iz SDS je dejala, da so jo Fakinove razlage razočarale, saj se je diplomatsko izognil podrobnim pojasnilom. Po njenih besedah je kandidat postregel s premalo konkretnim odgovorom na vprašanje, kako in do kdaj naj bi nova ekipa na ministrstvu odpravila ključne težave v zdravstvu.

Iva Dimic (NSi) je z nekaj razočaranja uvodno Fakinovo predstavitev označila za "zelo skrčeno". Dejala je, da Fakin ni natančno pojasnil, kako se namerava lotili problematike dolgih čakalnih vrst. Pričakovala je tudi, da bo kandidat več pozornosti namenil dolgotrajni oskrbi.

Za razliko od Dimičeve je Željko Cigler (Levica) Fakinovo predstavitev označil za "dober, kratek uvod". Po pričakovanju so pohvalne besede Fakinu namenili v koalicijskih vrstah.

Fakin je v izjavi za medije po seji odbora zastavljena poslanska vprašanja ocenil kot korektna. "Problematika je izjemno široka," je pojasnil. Če bo vlada izglasovana, bo izziv tudi zanj velik, je priznal ministrski kandidat, ki pa upa, da bo s svojimi izkušnjami pripomogel k reševanju težav v slovenskem zdravstvu.

Na vprašanje, ali se bo v prihodnjih dneh morda že sestal s predstavniki zdravniškega sindikata Fides, pa je odgovoril, da bodo ti tako ali tako "prišli sami od sebe".