Da je načrtovana rast odhodkov previsoka, je fiskalni svet opozoril že decembra lani ob sprejemanju sprememb odloka za pripravo proračunov javnih blagajn, s katerimi se dovoljena poraba vseh štirih javnih blagajn v letu 2019 zvišuje. Na tej osnovi je vlada januarja letos pripravila še predlog rebalansa letošnjega proračuna, ki je v teh dneh že v postopku v DZ.
Oceno predloga rebalansa je fiskalni svet objavil danes. Dokument nakazuje ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko v letu 2019, je ugotovil tudi tokrat in dodal, da se mu zdi to dokaj tvegano. Ob predvidenem ohlajanju ugodnih gospodarskih razmer bi se namreč lahko stanje javnih financ poslabšalo.
Predvsem se zdi članom tega posvetovalnega telesa vlade zaskrbljujoče, da vlada z rebalansom predvideva trajno povečanje izdatkov, ki pa hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.
Iz predloženih proračunskih dokumentov izhaja, da bo poraba celotnih slovenskih javnih financ letos za 1,13 milijarde evrov višja kot lani. A to je v nasprotju z zakonodajo, saj bi se lahko v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu zvišala le za 870 milijonov evrov.
S takšno rastjo javne porabe Slovenija zapušča strukturno ravnovesje. Izraža negativen fiskalni napor, kar je slabo in predstavlja tveganje za srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ, opozarja fiskalni svet.
Medtem se zdi fiskalnemu svetu upravljanje z javnim dolgom za zdaj še dobro. Vlada ga namreč namerava z lanskih 70,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letos znižati na 66 odstotkov BDP. Vendar pa ima pomisleke fiskalni svet tudi tu, načrtovano znižanje namreč temelji na visoki predvideni gospodarski rasti in enkratnih prihodkih od privatizacije.
Ker se v zadnjih mesecih povečujejo tveganja za občutnejšo upočasnitev gospodarske rasti od napovedi, bi morala vlada v tako negotovem okolju slediti načelu previdnosti pri načrtovanju tako javnofinančnih prihodkov kot izdatkov. Izdatke bi torej morala načrtovati v še nekoliko nižji višini, kot jo kot maksimalno dopušča fiskalno pravilo.
Člani fiskalnega sveta so ob tem opozorili še, da postopek priprave proračunskih dokumentov vnovič ne odraža zakonske zahteve po časovni usklajenosti njihovega sprejemanja in po srednjeročnem načrtovanju fiskalne politike. Predlog rebalansa državnega proračuna je bil namreč oblikovan šele nekaj več kot mesec dni po sprejemu sprememb javnofinančnega okvirja za obdobje 2018 do 2020 v DZ.
Ta zadnji krovni dokument za proračunsko načrtovanje je bil istočasno spremenjen samo za eno leto, čeprav zakonodaja zahteva celovito spremembo za tekoče in prihodnja tri leta. To je po oceni fiskalnega sveta problematično predvsem zato, ker so bili po oblikovanju vlade sprejeti ukrepi z javnofinančnimi posledicami tudi v prihodnjih letih.