Evropska komisija skeptična do vzdržnosti slovenskih javnih financ

Na podlagi napovedi komisije iz jesen 2015 naj bi se strukturni saldo Slovenije iz okoli 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) presežka v letu 2015 zmanjšal na okoli 0,3 odstotka BDP primanjkljaja v letu 2017. V istem obdobju se bo realna gospodarska rast Slovenije upočasnila z 2,6 odstotka v letu 2015 na 2,5 odstotka v letu 2017.

Bruto javni dolg Slovenije, ki naj bi s 84 odstotki BDP dosegel vrh v letu 2015, naj bi se do leta 2017 postopno zmanjšal na nekaj nad 78 odstotkov BDP. Visok javni dolg predstavlja vir ranljivosti za slovensko gospodarstvo, opozarja komisija.

V normalnih gospodarskih razmerah in brez spremembe fiskalne politike bi se lahko slovenski javni dolg v srednjeročnem obdobju spet zvišal, in sicer nad 79 odstotka BDP v letu 2020 ter na okoli 81 odstotkov v letu 2026 oz. v primeru vrnitve fiskalne politike k staremu obnašanju še višje, opozarja komisija.

Toda če se bo strukturni saldo približal srednjeročnemu cilju v skladu s paktom stabilnosti in rasti, bi se lahko slovenski javni dolg v letu 2026 zmanjšal precej bolj občutno od teh številk - po izračunih komisije na okoli 57 odstotkov BDP.

Evropska komisija poročilo o fiskalni vzdržnosti objavi vsaka tri leta, v njem pa preuči položaj javnih financ v državah članicah ter izpostavi glavne izzive, s katerimi se soočajo na dolgi in srednji rok. Pri tem daje še poseben poudarek posledicam staranja prebivalstva.

Tokratno, včeraj objavljeno poročilo ugotavlja, da so javne finance držav EU sicer trenutno bolj vzdržne kot pred izbruhom krize, vendar pa so pred njimi še veliki izzivi zaradi visokih javnih dolgov in staranja prebivalstva.

Tako kot v Sloveniji komisija vidi tveganje za fiskalno vzdržnost javnih financ zaradi staranja prebivalstva, med njimi pokojnin ter stroškov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, tudi v Belgiji, na Češkem, v Nemčiji, na Irskem, v Litvi, Luksemburgu, na Malti, Nizozemskem, v Avstriji, na Slovaškem, Finskem in v Veliki Britaniji.