Namen obiska IMF je bila sicer podpora pri pripravi pregleda učinkovitosti javne porabe.
Splošna ugotovitev strokovnjakov IMF je, da je javnofinančni položaj Slovenije še vedno krhek in da terja dodatne ukrepe za uravnoteženje javnih financ, da bi Slovenija tako obrnila trend naraščanja javnega dolga. Prav tako izpostavlja večkrat omenjeno dejstvo, da so bili javnofinančni ukrepi do zdaj večinoma osredotočeni na kratkoročne varčevalne ukrepe in splošne horizontalne reze porabe.
Manjka torej celovitih strukturnih prilagoditev javne porabe, obenem pa pritisk raznih družbenih skupin na odpravo kriznih varčevalnih ukrepov narašča. V tej luči je po oceni IMF potrebna temeljita revizija javne porabe, ki se je v času krize, med letoma 2008 in 2013, povečala za pet odstotkov BDP.
Ta rast je bila po navedbah IMF predvsem posledica velikega padca BDP na eni strani ter rasti tekoče porabe namesto investicijskih odhodkov na drugi. V tem kontekstu IMF opozarja na primerjalno razmeroma visoke plače v delu javnega sektorja ob nižjem deležu zaposlenih v javnem sektorju glede na povprečje EU.
IMF ugotavlja, da je že zdaj visoka in še vedno naraščajoča raven izdatkov za pokojnine in socialne transferje (ta je blizu 20 odstotkov BDP) največji izziv za vzdržnost slovenskih javnih financ v prihodnosti. Glavni razlog za to je staranje prebivalstva in s tem povezana rast izdatkov za pokojnine. Zadnja pokojninska reforma je po oceni IMF le začasno zmanjšala pritisk na pokojninsko blagajno in posredno na proračun, zato so potrebni dodatni ukrepi za oblikovanje resnično dolgoročno vzdržnega pokojninskega sistema.
IMF predlaga ukrepe na področju usklajevanja pokojnin, davčne obravnave pokojnin, ki naj bi bila preveč ugodna, dodatka za rekreacijo in omejevanja zgodnjega upokojevanja, ki je še vedno preveč razširjeno. Pozitivni učinek teh in ostalih potencialnih ukrepov na javne finance bi lahko bil v višini 0,6 odstotka BDP na kratki rok in 2,6 odstotka BDP do 2050.
Po navedbah ministrstva za delo pokojninska reforma, sprejeta leta 2012, kaže pozitivne učinke. Spomnili so tudi na pripravo bele knjige o reformi z možnimi rešitvami za dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema tudi po letu 2020. Po opozorilu ministrstva se vztrajno dviguje upokojitvena starost novih upokojencev, podaljšuje se dopolnjena pokojninska doba, zaustavilo pa se je tudi padanje višine pokojnin novih starostnih upokojencev.
Na področju socialnih transferjev je slika po mnenju IMF boljša, saj so ukrepi bolj ciljani. Stopnja revščine med prebivalci pod 65. letom starosti je tako primerjalno razmeroma nizka. Je pa zato, tudi zaradi zgodnjega upokojevanja in posledično nizkih pokojnin, razmeroma visoka pri starejših prebivalcih.
Javna poraba za izobraževanje je po navedbah IMF četrta najvišja v deležu BDP med članicami EU, levji delež te visoke uvrstitve pa odpade na osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. V predšolskem in visokošolskem sektorju je medtem poraba približno na ravni EU.
Razlog za visoko raven porabe v IMF vidijo v veliki masi za plače ter v manjši meri v porabi za material in storitve. Investicijska poraba v šolstvu je medtem skladna s povprečjem unije. To po oceni sklada napeljuje na preveliko število zaposlenih v sektorju. Po mnenju IMF je v izobraževanju prostor za zmanjšanje števila zaposlenih brez negativnih učinkov na rezultate.
Med predlogi za bolj učinkovito porabo navajajo med drugim povečanje števila učencev oz. varovancev na učitelja oz. vzgojitelja v nekaterih delih izobraževalnega sistema, optimizacijo mreže šol in povečanje efektivnega dela učiteljev v učilnicah. Predlagajo tudi reze v finančno podporo študentov.
Glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj je za časnik Dnevnik opozoril, da je bilo v izobraževanju že doslej največ rezov v javnem sektorju in da učiteljev ni mogoče bolj obremeniti, ne da bi trpela kakovost.
Tako on kot ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič pa je v Sloveniji treba upoštevati tudi zatečeno geografsko razpršenost in umeščenost šol, lokalno pomembnost šol in hkrati tudi nov generacijski prirast.
Na področju zdravstva v navezavi s Svetovno zdravstveno organizacijo poteka ločen pregled porabe. Čeprav zdravstveni sistem po mnenju IMF daje razmeroma dobre rezultate, pa so v njem tudi primeri neučinkovite porabe. Glede na pričakovano življenjsko dobo pa je po mnenju sklada primerjalno tudi razmeroma drag. V IMF predlagajo reforme na področju primarnega zdravstva, financiranja bolnišnic in pa tudi redefinicijo košarice storitev.
A če so na ministrstvu za zdravje zadovoljni z ugotovitvami IMF o ugodnih zdravstvenih izidih pri nas, pa pravijo, da njihovi lastni podatki ne pritrjujejo navedbam IMF glede sodelovanja z zasebnimi izvajalci in širokih pravic bolnikov na področju primarnega zdravstva.
Ob tem na ministrstvu opozarjajo, da poročilo področju zdravstva namenja le dve strani. Tudi prvi mož zdravstvene blagajne Samo Fakin je ocenil, da je poročilo kratko, skromno in v nekaterih dikcijah ne najbolj razumljivo.
Misija IMF je bila v Sloveniji v začetku maja, poročilo pa je zaključila junija. Na podlagi njenega dela so bila oblikovane delovne skupine, ki naj bi pripravile nadaljnje ukrepe.