Erjavec: Razvpiti terminal v Žavljah brez podpore Evropske komisije

Prav tako je minister povedal, da je italijansko administrativno sodišče včeraj zavrglo presojo glede okoljske presoje, kar pomeni, da projekt ne izpolnjuje pogojev za to, da bi lahko bil uvrščen na seznam evropskih prednostnih energetskih projektov.

Minister je še izpostavil, da se v sredo v Bruslju ne bo zgodilo nič dramatičnega, češ da gre le za eno fazo v postopku, in da bo zelo pomembna odločitev o evropskem seznamu energetskih projektov, ki jo bo 2. oktobra sprejela Evropska komisija.

Po meni znanih informacijah ni možnosti, da bi Evropska komisija 2. oktobra podprla uvrstitev terminala Žavlje na evropski seznam prednostnih energetskih projektov, je še enkrat izpostavil Erjavec.

Na vprašanje, ali to pomeni, da na seznamu ne bo niti projekta kopenski LNG terminal v Severnem Jadranu, v katerega je bil zaradi nasprotovanja Slovenije preimenovan projekt LNG Žavlje, je minister odgovoril le, da ni njegova pristojnost, kaj bo v sredo na seznamu, a da to zagotovo ne bo terminal Žavlje.

Vodja slovenske diplomacije je še poudaril, da po njemu znanih informacijah "nobena odločitev Evropske komisije ne bo sprejeta brez soglasja Slovenije, soglasja Slovenije pa za ta projekt ne bo in tako tega projekta ne bo med prioritetnimi evropskimi projekti".

V Bruslju so včeraj po ministrovih besedah potekali različni sestanki na nižjih ravneh, na katerih so usklajevali sestanek v sredo, ko bodo članice unije v okviru posebnega odločevalskega telesa potrdile seznam prednostnih energetskih projektov.

Gre za seznam prednostnih energetskih infrastrukturnih projektov v okviru evropskega instrumenta za povezovanje Evrope, za katere bo v obdobju 2014-2020 namenjenih pet milijard evrov.

Ti prednostni projekti so imenovani projekti skupnega interesa, ker so pomembni za doseganje ciljev večje integriranosti evropskega energetskega trga.

Na seznamu je 130 projektov iz 28 članic, tudi sedem slovenskih v skupni investicijski vrednosti približno 1,2 milijarde evrov.

Projekti na seznamu bodo imeli dve prednosti. Prvič, upravičeni bodo do omenjenih petih milijard evropskih sredstev, ki jih bodo lahko na podlagi razpisov dobili v obliki subvencij, projektnih obveznic ali poroštev.

Drugič, upravičeni bodo do prednostne obravnave. Dobili bodo namreč posebno dovoljenje, ki jim bo zagotovilo lažji, hitrejši in preglednejši postopek za odobritev evropskih sredstev.

V okviru tega postopka bo morala vsaka članica unije imenovati poseben organ po načelu "vse na enem mestu". Ta bo bdel nad procesom odobritve projekta, ki ne bo smela trajati dlje kot tri leta in pol.

A kljub prednostni obravnavi bodo morali projekti v celoti spoštovati vse obveznosti, ki izhajajo iz evropske okoljske zakonodaje, na primer pravila o oceni okoljskega vpliva, so pojasnili v komisiji.

Komisija bo v zadnji fazi procesa odobritve evropskih sredstev za posamezen projekt preverila, ali projekti spoštujejo vse zahteve v okviru evropske okoljske zakonodaje. Če bodo projekti kršili evropska pravila, jih bodo umaknili s seznama.