Kot so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje, bo Slovenija prav tako priložila izjavo, v kateri "izraža jasno nasprotovanje uvrstitvi tega projekta na seznam", hkrati pa poziva Evropsko komisijo, da upošteva slovensko mnenje pri pripravi dokončnega seznama v okviru delegiranega akta.
"Naš glas proti je sicer močno politično sporočilo vsem članicam EU in Evropski komisiji, da je projekt plinskega terminala Žavlje za Slovenijo resnično sporen," so poudarili.
Slovenija bo skupni seznam 130 prednostnih energetskih projektov, na katerem je tudi sedem slovenskih, podprla, če bo projekt plinskega terminala Žavlje odstranjen s seznama, je zapisala vlada.
Plinski terminal v Žavljah pred slovensko obalo ima po navedbah vlade mnoge neposredne negativne okoljske, družbeno-ekonomske, prometne in varnostne vplive. Gre za promet z ladjami s posebnim režimom, vplive na okolje zaradi zastarele tehnologije in uporabe klora ter vplive na zdravje in morsko okolje živega srebra iz sedimenta.
Obstaja tudi velika verjetnost za prekoračitev mejnih vrednosti živega srebra EU, vpliv na rabo solin, ribištvo, turizem, biotsko raznovrstnost ... "Vseskozi verjamemo, da bo Italija upoštevala ugotovitve iz čezmejne presoje ter zagotovila dobro stanje v okolju, upoštevala trajnostne cilje razvoja severnega Jadrana ter našla primernejše rešitve za plinske terminale," so izpostavili na vladi.
Slovenski projekti po pojasnilih vlade zaenkrat ostajajo na seznamu, zato upa, da bodo uvrščeni tudi v sam delegiran akt, ki ga bo jeseni pripravila Evropska komisija. "Naj poudarimo, da glasovanje proti seznamu zaenkrat ne pomeni spremembe glede statusa naših projektov. Ti so še vedno prepoznani kot evropsko pomembni," so pojasnili.
Slovenski projekti na seznamu so plinovodne povezave z Madžarsko (Kidričevo-Lendava), Hrvaško (Kalce-Jelšane), Italijo (Šempeter-Vodice), elektroenergetske povezave z Madžarsko (Cirkovce-Pince), Italijo (Okroglo-Videm), nadgradnja notranje hrbtenice Divača-Kleče-Beričevo-Podlog-Cirkovce z 220 na 400 kV ter enosmerni kablovod 500 kV Salgareda-Divača.
Skupna investicijska vrednost omenjenih sedmih slovenskih projektov je 1,2 milijarde evrov. "Za Slovenijo je takšno število projektov izjemen uspeh in kaže na strateško pomembnost slovenskega energetskega trga za EU," je poudarila vlada.
Kot so še sporočili z urada vlade za komuniciranje, bo končni seznam unije sprejet najkasneje do 30. septembra. Na Evropski komisiji sicer pravijo, da bo dokončen seznam potrdila predvidoma 2. oktobra.
Članice EU sicer danes ne bodo glasovale o seznamu, temveč je cilj doseči politični konsenz o seznamu prednostnih energetskih projektov, ki se bodo lahko po pospešenem in lažjem postopku potegovali za pet milijard evrov evropskih sredstev.
Komisija želi, da seznam podprejo vse članice, Slovenija in Italija pa naj se nato do 20. septembra dogovorita o spornem projektu. Vsi projekti na seznamu bodo sicer morali izpolnjevati vsa okoljska in druga merila EU, poudarjajo v Bruslju.