Slovenija se je včeraj v Bruslju na sestanku posebnega telesa regionalnih skupin o seznamu prednostnih energetskih projektov v Bruslju izrekla proti, ker kopenski plinski terminal v Severnem Jadranu oziroma projekt Žavlje ni bil odstranjen s seznama.
"Komisija jemlje na znanje mnenje Slovenije in ga bo upoštevala pri sprejemanju končnega seznama projektov v skupnem interesu v oktobru," je po koncu sestanka povedal tiskovni predstavnik komisije Joe Hennon.
"Komisija je zavezana k nadaljnjemu dejavnemu sodelovanju v pogovorih Slovenije in Italije s ciljem rešitve do sprejetja evropskega seznama" v jeseni, je še poudaril Hennon, ki nadomešča tiskovno predstavnico komisarja za energijo Güntherja Oettingerja, Marlene Holzner.
Članice in komisija so včeraj v Bruslju sprejele regionalne sezname prednostnih energetskih projektov, ki so jih pripravile regionalne skupine. Na podlagi tega seznama bo komisija predvidoma 2. oktobra z delegiranim aktom sprejela evropski seznam.
Vsi projekti na seznamu bodo morali spoštovati okoljsko in drugo zakonodajo EU, sicer bodo umaknjeni s seznama. Seznam prednostnih energetskih projektov bo preučen vsaki dve leti, je še pojasnil tiskovni predstavnik komisije.
Drugih uradnih informacij od komisije ni bilo mogoče izvedeti, so pa viri v Bruslju izpostavili, da sta tako Slovenija kot Italija izrazili zavezanost k iskanju dogovora o spornem projektu. To je po njihovem mnenju razlog za optimizem, da se bo neka rešitev našla.
Če pa rešitve do oktobra, ko bo komisija potrdila končni seznam, ne bo, se bo moral komisar Oettinger odločiti, ali projekt umakne s seznama ali ne. Takšna dilema za evropskega komisarja nikoli ni prijetna, saj bi se moral s tem posredno opredeliti za eno ali drugo državo.
V Bruslju je bilo sicer neuradno slišati tudi opozorila Sloveniji, da je žogica sedaj na njeni strani igrišča in da bi bilo dobro, da bi dala pobudo za čimprejšnje srečanje z Italijo, s čimer bi jasno izrazila pripravljenost na pogovore in si ne bi zaprla vrat za resen dialog s sosedo.
Na kocki je namreč po navedbah virov veliko. Opozarjajo, da je verjetnost, da Žavlje postanejo realnost, dejansko še večja, če projekta v Severnem Jadranu ni na evropskem seznamu. Opozarjajo pa tudi na morebitne negativne posledice za pogovore o razvoju luke Koper.
Prav tako bruseljski viri svarijo pred neutemeljenimi izjavami, da bi Slovenija dobila pravni spor z Italijo glede plinskega terminala, ter pred podleganjem pritiskom populističnega dela javnosti in stroke.
Na včerajšnjem sestanku se je sicer po navedbah virov na temo terminala v Severnem Jadranu prvič doslej oglasila tudi Avstrija, ki je opozorila, da ne sme biti ogrožen promet v Tržaškem zalivu, ni pa izrecno podprla prizadevanj Slovenije.
Gre za seznam 130 prednostnih energetskih projektov, ki se bodo lahko v obdobju 2014-2020 potegovali za del od petih milijard evrov evropskega denarja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, in to po pospešenem in lažjem postopku.