Božič je bil med tremi pisatelji, ki so leta 1977 na Udbo prinesli Pahorjevo pismo s pozivom članom slovenskega Pen kluba oziroma Društva slovenskih pisateljev, naj protestirajo zaradi politično režiranega procea zoper Viktorja Blažiča in Franceta Miklavčiča zaradi pisanja v njegovo revijo Zaliv. Božičevo ovajanje je bilo še posebej nizkotno, ker je bil Blažič njegov sodelavec na Delu, oba sta celo sedela v isti pisarni. Nad tem se zgraža tudi dolgoletni novinar Dela Marijan Zlobec, ki v svojem blogu med drugim razkriva, da je Božič ovajal tudi druge novinarske kolege.
»Ker je bil Peter Božič novinar Dela in v matični hiši, tedaj še na Tomšičevi ulici med Namo in CK ZKS, je po vsej verjetnosti špijoniral vse novinarje, ne le Viktorja Blažiča. Peter Božič pa je zvesto spremljal študentsko gibanje in študentsko revolucijo na začetku sedemdesetih let, ki se je manifestirala z zasedbo Filozofske fakultete, Aškerčeve ceste pred Filozofsko fakulteti in potem s pohodom nekaj tisoč študentov pred slovensko skupščino. Peter Božič se je namreč kot neštudent udeleževal sestankov in shodov študentov, na katerem je nastopalo veliko študentov, pa tudi nekateri profesorji. Ob nekem malo bolj “udarnem” nastopu nekega študenta je drugi glasno posvaril, naj pazijo, kaj govorijo, ker da so v predavalnici udbovci oziroma špijoni. Peter Božič je bil v predavalnici, morda pa ga je že tedaj kdo prepoznal kot udbovca? Božič je kot pisatelj živel v izjemno skromnih razmerah, dobesedno v revščini in ga kot takega Udbi ni bilo težko prepričati, da naj sodeluje in o čem kaj poroča. Verjetno je Udbi uspelo, da je Delo Božiča zaposlilo kot novinarja, čeprav je bil vsaj na začetku slabo pismen. Žal je bilo takih ovaduhov iz pisateljskih in drugih intelektualnih vrst, ustanov, društev, celo študentskih, medijev… mnogo,« piše Marijan Zlobec.
ČLANEK V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
