Presenečen sem bil, kako daleč smo že s to divjo privatizacijo. Sprivatizirali smo tovarne, uničili smo banke in zdaj je na vrsti zdravstvo. Resničen boj za javno zdravstvo se šele začenja. Korupcija se bo odpravila z dobrim vodenjem, z dobro urejenostjo, s čistimi posli v zdravstvu, ne pa s policijo in sodstvom.«

S temi besedami je kirurg Erik Brecelj, predsednik strateškega sveta za zdravstvo, v četrtek komentiral novico, da je državni zbor sprejel novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem iz javnih zavodov prepoveduje delo v samoplačniških ambulantah. Tudi delo pri koncesionarjih bo po novem mogoče pod strožjimi pogoji, pri čemer bodo merili delovno obremenitev.

Zakon še določa, da si koncesionarji dobička, ki ga ustvarijo z opravljanjem zdravstvenih storitev za javno mrežo, ne bodo več smeli izplačati, temveč ga bodo lahko porabili samo za razvoj dejavnosti. Pri tem je Brecelj poudaril, da ne gre za rušenje zasebnega zdravstva: »Gre pa za rušenje ljudi v javnem in zasebnem zdravstvu, ki poslujejo z namenom lastnih zaslužkov in odiranjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).« Zbrali smo deset najbolj ekscesnih primere dvojnih praks, zaslužkov zdravnikov v zasebnih klinikah in odtekanja sredstev iz javne blagajne v zasebne žepe, ki smo jih razkrili v zadnjih dveh letih.

Lagunamed

Šef ortopedije ima kliniko, za katero delajo njegovi podrejeni iz UKC

Zdravniške organizacije najglasneje nasprotujejo omejevanju dela zdravnikov iz javnih bolnišnic v zasebnih, tudi samoplačniških ambulantah. Poudarjajo, da vsak dodaten pregled ali poseg pomaga pri krajšanju čakalnih vrst. Toda resnica je drugačna. Na našem mediju smo pod drobnogled vzeli ortopedsko kliniko v UKC Ljubljana, kjer opravijo največ pregledov in operacij v državi. Gre za področje, kjer so čakalne dobe med najdaljšimi, praktično takoj pa je za plačilo mogoče priti na vrsto v zasebnih ambulantah. Zakaj? Ker vsi tam zaposleni delajo tudi na zasebnih klinikah. To večinoma počnejo prek statusa normiranega samostojnega podjetnika, ki je zanje davčno najugodnejši.

Pri tem večina ortopedov iz UKC Ljubljana dela še za najmanj dva ali več drugih zavodov in klinik. Rekorder »popoldne« dela za pet različnih zasebnih klinik, kjer opravlja skorajda izključno samoplačniške storitve. Svojo zasebno kliniko je leta 2023 odprl tudi predstojnik Ortopedske klinike Ljubljana Miha Vodičar, za katero delajo že skoraj vsi njegovi sodelavci iz UKC Ljubljana. Koliko ur na dan so tam, koliko pregledov opravijo in koliko denarja prejmejo, je iz javnih virov nemogoče ugotoviti, saj na ZZZS teh evidenc ne vodijo.

Zdravnik mi je rekel: »Plačaj 650 evrov ali pa čakaj štiri leta«

Pred štirimi leti smo objavili tudi izpoved pacienta, ki razkriva, kako posamezni zdravniki stiske pacientov v javnem zdravstvu izkoriščajo za ustvarjanje zaslužkov v zasebnem. Takšno izkušnjo je imel naš bralec Mitja, ki je več let trpel hude bolečine v hrbtenici. V začetku leta 2021 je od osebnega zdravnika pod zelo hitro dobil napotnico za ortopeda. Prijavil se je v ambulanto s koncesijo v Železniškem zdravstvenem domu v Ljubljani. Tam dr. Robert Košak, znani slovenski ortoped, dela enkrat na teden. 

Lagunamed

»Bil sem zelo površno pregledan in dobil sem občutek, da je bil pregled usmerjen zgolj v smer iskanja čim dražje storitve. Na koncu mi je ponudil rešitev v svoji samoplačniški ambulanti za 650 evrov, saj mi je dejal, da on ne deluje v javnem zdravstvu,« nam je pojasnil Mitja.

Prej kot izvid po pošti iz Železniškega zdravstvenega doma je dočakal klic zasebnega centra. Obvestili so ga, kdaj lahko pridem s 650 evri. In kaj, če jih nima? V tem primeru bi moral čakati štiri leta, da pride na vrsto z napotnico v javnem zdravstvu, so mu pojasnili.

Ko so radiologe zalotili pri goljufiji, so začeli tiho stavko

Ortopede, ki so redno zaposleni v javnih ustanovah, zraven pa vsi delajo še na zasebnih klinikah, so med epidemije kovida-19 zalotili, da so se lažno »štempljali« za delo, čeprav so v resnici delali drugod. Šlo je za sistemsko prakso, večina kršiteljev pa je dobila pisno opozorilo pred odpovedjo. Med sankcioniranimi so bili trije od petih vodij oddelkov na ljubljanski ortopedski kliniki.

V Splošni bolnišnici Celje pa so pri goljufanju pri pisanju izvidov in izplačevanju previsokih honorarjev odkrili radiologe. Del dodatnega dela, ki ga uradno opravljajo popoldne in po podjemnih pogodbah, so namreč v resnici opravili kar v rednem delovnem času. Torej so bili dvakrat plačani za isto delo. Vodstvo bolnišnice jih je kaznovalo z začasno prekinitvijo donosnih podjemnih pogodb. Radiologi so se odzvali s tiho stavko, ki je povzročila več mesecev dolge zamude pri izvidih.

Marko Vanovšek

Čakal v UKC Maribor, tamkajšnji kirurg pa ga je operiral na Hrvaškem

Objavili smo tudi zgodbo pacienta, ki je čakal na operacijo hrbtenice v UKC Maribor, na vrsto pa prišel v zasebni kliniki na Hrvaškem. Tam ga je operiral dr. Matjaž Voršič, nevrokirurg iz UKC Maribor. S tem je dolge čakalne vrste v javnem zdravstvu, kjer je zaposlen, izkoristil za dodatni zaslužek v zasebnem. Četudi je operacijo opravil brez vednosti mariborske bolnišnice, je večino stroškov krila javna zdravstvena blagajna – in to na podlagi mnenja, ki ga je v imenu UKC Maribor podpisal kar Voršič.

Vse to je potrdil tudi notranji nadzor nad delom Voršiča, ki so ga v UKC Maribor opravili na zahtevo ZZZS, torej javne zdravstvene blagajne, kot končnega plačnika računa. Mariborski bolnišnici so naložili plačilo skoraj sedem tisoč evrov, predvsem zaradi neupravičeno izplačanih stroškov zdravljenja v tujini. Voršič jo je odnesel brez kazni.

Radiologi, ki prejmejo več kot 10 tisoč evrov na mesec

Pod drobnogled smo vzeli radiologe, ki dajejo odpovedi, odhajajo v zasebne ustanove ali pa delajo za oboje, in to prek davčno ugodnejših oblik pogodbenega sodelovanja. Za odhode naj bi bila kriva dva razloga. Prvi so dežurstva za nemoteno delovanje urgenc, ki jih v zasebnem zdravstvu ni. Drugi in verjetno najpomembnejši pa je plača. Zato smo preverili, ali so plače radiologov v javnih bolnišnicah res tako nizke, da jih silijo v odhode v zasebno zdravstvo. Ugotovili smo, da je resnica prav nasprotna. Mesečne plače radiologov krepko presegajo povprečne zdravniške plače, ki so v letu 2023 znašale 4725 evrov bruto. V nekaterih bolnišnicah so skoraj enkrat višje.

Bobo

Našli smo primere radiologov, ki so imeli več kot 10 tisoč evrov mesečnih prejemkov. Mnogi radiologi so sicer v javnih ustanovah le delno zaposleni, kar pomeni, da so njihovi prejemki v resnici še višji. Številni, ki so zaposleni v javnih bolnišnicah, zanje delajo še s podjemnimi pogodbami. Nekateri tako zaslužijo še eno dodatno plačo. Ob tem pa številni za zasebne kot druge javne ustanove delajo še kot popoldanski s. p.-ji.

So zdravniki po zvišanju plač delali več? Da, pri zasebnikih

V zdravniškem sindikatu Fides že več kot leto dni vztrajajo pri stavki. Zanjo so se januarja 2024 odločili, ker niso želeli počakati na celovito prenovo plačnega sistema. Toda ob tem so pozabili, da so se že v letu pred tem plače zdravnikov v povprečju zvišale za skoraj 17 odstotkov. Najbolje plačani pa so na mesec dobili tudi po 1000 evrov višje zneske. Toda zvišanje teh plač se ni poznalo pri njihovi storilnosti. So zaradi dviga plač delali več v rednem delovnem času v javnih bolnišnicah, manj pa popoldne pri zasebnikih? Ne, so razkrili uradni podatki.

Bivši minister zasebne klinike interventno zasul z javnim denarjem

Za zasebne klinike novi zakon o zdravstveni dejavnosti pomeni velik udarec. Ne samo zaradi tega, ker bo omejil »najemanje« zdravnikov iz javnih ustanov. Ampak predvsem zato, ker jim bo prepovedal izplačevanje dobičkov. Ti v zadnjih letih dosegajo rekordne poslovne rezultate. To jim v največji meri uspeva zato, ker iz javne zdravstvene blagajne še nikoli pred tem niso prejeli toliko denarja. 72 največjih koncesionarjev in zasebnih izvajalcev je tako v letu 2023 od ZZZS skupaj prejelo dobrih 160 milijonov evrov, kar je skoraj 30 milijonov več kot v letu 2022.

DRC

To jim je omogočil interventni zakon, ki ga je vlada sprejela septembra 2022 – in to na predlog tedanjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki je v času mandata kirurško delo opravljal v zasebnem zavodu Marka Bitenca, najvplivnejšega zasebnega zdravnika pri nas. S tem zakonom, ki je omogočil plačevanje za vse opravljene storitve, je Bešič Loredan zdravnike iz javnih bolnišnic spodbudil k selitvi najbolj donosnih storitev iz dodatnega programa v zasebne klinike. 

Bistvo: javne izvajalce je izenačil s koncesionarji, toda prvim ni omogočil dodatnega nagrajevanja zaposlenih, ki sodelujejo v programu. To so hitro ugotovili tudi zdravniki. Dodatno delo v donosnejših programih so zato raje kot v javnih bolnišnicah, kjer so zaposleni, opravljali pri zasebnih koncesionarjih, saj se jim je to precej bolj splačalo.

S preprodajo klinike do 20 milijonov evrov dobička

Med vsemi zasebnimi klinikami je najbolj dobičkonosno podjetje Digitalna slikovna diagnostika (DSD), ki upravlja diagnostični center na Ptuju. Leta 2023 je imelo rekordnih 9,3 milijona evrov prihodkov. Več kot tri četrtine (okrog 7,3 milijona evrov) jih je prejelo od ZZZS, torej iz javne blagajne. Pri tem je to podjetje ustvarilo skoraj štiri milijone evrov čistega dobička. Večino tega so dobili lastniki. Ptujsko podjetje, ki je imelo takrat 18 zaposlenih in večje število zunanjih sodelavcev, jim je v letu 2023 izplačalo okoli 3,4 milijona evrov, leto prej pa 6,5 milijona evrov. Skupaj torej okrog deset milijonov evrov.

Robert Balen

To je bil tudi glavni razlog, zakaj je ptujski center predlani zamenjal lastnika. Za 30 milijonov evrov ga je kupil luksemburški sklad ASEF, za katerim so vlagatelji s Hrvaškega. To tudi pomeni, da so nekdanji lastniki z nakupom in prodajo klinike v slabih treh letih ustvarili več kot 20 milijonov evrov dobička. Visoke dobičke svojim lastnikom izplačujejo tudi drugi diagnostični centri.

Lastnica največje ortodontske klinike si je kupila grad

Zlata jama za zasebne klinike pa niso le diagnostične, ampak tudi oftalmološke storitve. Nekatere očesne klinike tudi na račun koncesijske dejavnosti ustvarjajo rekordne rezultate.
Tako je Očesni kirurški center Dr. Pfeifer, ki ima sedem zaposlenih, lani ustvaril 3,7 milijona evrov prihodkov in 1,8 milijona evrov dobička. Od tega je kar dva milijona evrov prejel od ZZZS. Njegov lastnik je očesni kirurg Vladimir Pfeifer. Samo v letu 2023 si je izplačal kar 3,6 milijona evrov, še prej, med letoma 2020 in 2022, pa dodatnih 2,4 milijona evrov. Pfeifer je sicer tako kot več njegovih sodelavcev v očesnem centru zaposlen v UKC Ljubljana.

Tomaž Primožic/FPA

Tudi v ortodontiji so čakalne dobe neizmerno dolge, tudi več kot pet let. Zmagovalci takšnih razmer so največji slovenski zobozdravstveni in ortodontski centri, ki imajo koncesijo ministrstva za zdravje. Več kot polovico prihodkov, ki so jih ustvarili, so namreč prilivi iz ZZZS, torej javne zdravstvene blagajne. Ta jim ortodontske storitve od leta 2022 plačuje v neomejenih količinah, zaradi česar so šli prihodki nekaterih centrov po tem, ko so prejeli koncesijo, v nebo. 

Več ortodontskih klinik je v zadnjih letih kupovalo nepremičnine ali na veliko posojalo denar lastnikom in drugim fizičnim osebam. Maja Ovsenik, lastnica Orthosa, največje ortodontske klinike pri nas, je lani za 2,7 milijona kupila renesančni dvorec Drnča pri Begunjah na Gorenjskem.

13 ur na dan dela v zasebni ambulanti, vodi še zdravstveni dom

Med vsemi najbolj izstopa zavod Orthodontio iz Izole. Njegov direktor in lastnik je Evgenij Komljanec, ki že od leta 2011 vodi Zdravstveni dom Izola. Za to prejema med tri in štiri tisoč evrov bruto mesečne plače. Ob tem dela v kliniki, ki ima več kot pol milijona evrov letnih prihodkov, od tega praktično vse na račun koncesijske dejavnosti. Vsako leto ustvari med 260 in 350 tisoč evrov dobička. Torej v povprečju skoraj 60 centov na evro prihodkov.

Toda pozor: čeprav Komljanec vodi javno ustanovo s 150 zaposlenimi in devetimi milijoni evrov proračuna, v zavodu Orthodontio uradno dela tudi do 13 ur na dan, skupaj pa kar 52 ur na teden. To pa očitno ne moti sveta Zdravstvenega doma Izola, kjer se na naša vprašanja ne odzivajo.

Naslovnica