Konec leta 2022 je namreč vlada sprejela zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK), ki je med drugim prinesel subvencije za podjetja za leto 2023. Računsko sodišče je agencijo, ki sodi v resor ministra za gospodarstvo Matjaža Hana, sesulo zaradi neučinkovitosti pri tehnični vzpostavitvi in organizaciji dajanja podatkov za izvedbo nadzorov nad višino prejetih pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen energentov.
Podjetja, ki so se potegovala za pomoč (SPIRIT je skupaj prejel 1966 vlog za pomoč), so morala vloge za leto 2023 vložiti do konca februarja 2023, izračun višine pomoči pa je temeljil na ocenah o porabi energije v omenjenem letu in predvidenih cenah energentov. Agencija je nato po prvem polletju 2023 opravila nadzor, v katerem je primerjala višino prejete pomoči z dejanskimi podatki o porabi in ceni energentov. Te podatke so morali agenciji predati dobavitelji in distributerji energentov, ki so zalagali podjetja. Če tega ne bi storili, jim je grozila globa 100 tisoč evrov.
Zelo nas zanima, kakšno paniko bi na agenciji sprožila morebitna revizija omenjenega razpisa – pa morda še kakega drugega.
A problem je nastal, ker so med dobavitelji poleg velikih podjetij tudi številna gasilska in druga lokalna društva, občine, župnije ter druge manjše organizacije. Te so status dobaviteljev energentov dobile zgolj zato, ker so operaterjem mobilnih omrežij dovolile, da na njihove zgradbe namestijo telekomunikacijsko opremo, hkrati pa so jim ponudila dostop do svojih električnih priključkov.
SPIRIT je od zavezancev zahteval, da razvijejo in v svoja informacijska okolja namestijo programske vmesnike, ki bi agenciji omogočali zbiranje zahtevanih podatkov – dokaj enostavno za velika podjetja, a glavobol in velika obremenitev za male zavezance.
Računsko sodišče je agenciji SPIRIT očitalo, da je s svojim nadzorom zavezancem naložila nepotreben strošek, obregnilo se je tudi ob način komunikacije agencije z zavezanci. Tehnična podpora je bila namreč slaba, z zamudo in za povrh brez obveščanja o konkretnih napakah in rešitvah, vse skupaj pa je bilo dvomljivo tudi s stališča varovanja osebnih podatkov. Nazadnje je agencija še zamujala z izplačili – nekatera podjetja so pomoč prejela šele letos.
V Reporterju smo letos izdatno pisali o razpisu te agencije za showroome in za primer vzeli porabo skoraj 100 tisoč evrov, ki jih je prejelo podjetje Košček iz Ribnice. Podatki, ki nam jih je po dolgih mesecih poizvedovanja in po posredovanju informacijskega pooblaščenca končno poslala agencija, so le še okrepili naš sum, da je šlo v omenjenem primeru v veliki meri za fiktivne posle.
Toda SPIRIT morebitna dvomljiva poraba denarja v tem (in zelo verjetno še v kakem drugem) primeru ni skrbela. Zato smo pozvali računsko sodišče, naj pod drobnogled vzame razpise agencije za spodbujanje gospodarstva, kjer se delijo milijoni, agencija pa dejansko ne preverja, kako so bila porabljena ta sredstva in ali je bilo od državnega darila dejansko kaj učinka.
Zelo nas zanima, kakšno paniko bi na agenciji sprožila morebitna revizija omenjenega razpisa – pa morda še kakega drugega.
