Po podatkih Erarja je od leta 2016 prejela od vseh proračunskih uporabnikov skupno 934.327 evrov, od tega od Javne agencije za knjigo (JAK) 444.745 evrov.

Med njenimi javnimi plačniki sledijo ministrstvo za javno upravo (201.622 evrov), mestna občina Ljubljana (41.900 evrov), Mestna knjižnica Ljubljana (38.447 evrov), Mariborska knjižnica (14.728 evrov), ZRC SAZU (11.428 evrov), Slovensko mladinsko gledališče (8180 evrov), ministrstvo za kulturo (7400 evrov).

Lani je založba prejela skupno 227.320 evrov, od tega od JAK 127.000 evrov, od ministrstva za javno upravo 101.622 evrov, od Mestne knjižnice Ljubljana 8000 evrov, od Mestne občine Ljubljana 6500 evrov, od Mariborske knjižnice pa 2108 evrov.

Ob tem založba vseskozi zelo dobro posluje. Kot je razvidno iz podatkov Prve bonitetne agencije (PBA), je v letu 2024 založba imela 324.810 evrov celotnih prihodkov, čisti poslovni izid pa 17.345 evrov. Še bolje je poslovala leta 2023, ko je imela 363.711 evrov celotnih prihodkov in za 134.569 evrov dobička. Podatkov za lansko leto še niso objavili.

Kot smo pred letom dni pisali, je leta 2023 založba prejela 225.761 evrov javnih sredstev, od tega 64.205 evrov od JAK. To pomeni, da so ji proračunski porabniki pokrili kar 97,7 odstotka stroškov, od tega JAK 74 odstotkov. Ob tem smo opozorili, da državna shema ne dovoljuje sofinanciranja programov v višini, ki presega 70 odstotkov stroškov prijavitelja.

Nekoliko nižji delež proračunskega financiranja je imela leta 2024, ko je od vseh proračunskih porabnikov prejela 116.495 evrov (37,8 odstotka stroškov), od tega od JAK 74.500 evrov (24 odstotkov stroškov). Za lani, kot rečeno, še niso objavili podatkov o poslovanju. Toda iz Erarja je sklepati, da so večino prihodkov knjigarne vnovič polnili proračunski porabniki.

Lani je njeno knjigarno v Mariboru obiskala predsednica Nataša Pirc Musar in na njenem pročelju izobesila mavrično zastavo, ki so jo kmalu za tem odtrgali in odnesli neznanci. Zaradi Šutarjevega zakona je sodišče letos ustavilo postopek, ki ga je vodilo zaradi male tatvine.

Anja Zag Golob se je zgražala, da bodo zaradi omenjenega zakona predstavnice in predstavniki manjšin morali znova dokazovati, da kraja mavrične zastave pač ni zgolj kraja kosa blaga minorne vrednosti.

Dodala je, da tako okrajno sodišče Maribor kot sodnik ravnata zgolj po sprejetem zakonu, zato se ji ne zdi smiselno, da bi se pritožili zoper sprejeti sklep. Da ni kriv zakon, ampak odločitev tožilstva, po katerem kaznivem dejanju preganja homofobno dejanje, pa očitno ni pomislila.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.