Na JAK skrivajo podatke, kdo dobiva javna sredstva: okostnjaki počasi padajo iz omare
Na začetku decembra smo pisali o dveh založbah, ki so ju zmotile cena nastopa na 40. Slovenskem knjižnem sejmu. Po preverjanju podatkov v javno dostopnih bazah smo ugotovili, da o večino stroškov, ki jih imata ti založbi pri svojem poslovanju, krijejo davkoplačevalci.
Založba VigeVageKnjige je pri 229.143 evrih skupnih stroškov, ki jih je imela v letu 2023, prejela kar 225.761 evrov sredstev proračunskih uporabnikov, tj. 97,7 odstotka vseh stroškov. Presežek prihodkov nad odhodki, tj. dobiček pa je pri tej založbi znašal 134.568 evrov.
Tudi Založbi Cf* so proračunski uporabniki v letu 2023 krili velik del stroška poslovanja, kar 74 odstotkov, od tega samo Javna agencija za knjigo (JAK) 72 odstotkov. Pri 161.671 evrih stroškov ji je tako JAK kril kar za 117.112 evrov stroškov.
Ker so nas ti podatki presenetili, smo želeli preveriti, ali sta ti dve založbi le sporadičen primer ali pa je to mogoče le vrh ledene gore in se za vsem skupaj skrivajo tudi druge, mogoče celo sistemske nepravilnosti. Na direktorico JAK Katjo Stergar smo zato naslovili nekaj pisnih vprašanj, povezanih z razdeljevanjem sredstev JAK.
Zanimalo nas je, kdo so bili konkretni prejemniki sredstev JAK v letu 2023 in 2024 in koliko sredstev so prejeli, kakšna merila uporablja JAK pri razdeljevanju, kdo razdeljuje ta sredstva po različnih razpisih ter kdo so odgovorne osebe v svetu JAK, ki mora skrbeti za javni interes. Prav tako smo jo zaprosili, da nam preda zapisnike sej sveta JAK iz leta 2023 in 2024.
Na vprašanja je sicer odgovorila, a zelo skopo, mestoma nas je celo napotila na spletno stran JAK, toda pri zadnji zahtevi se je zataknilo. Čeprav je v aktih navedeno, da je delo JAK javno in bi nam morala po našem mnenju dokumente predati že na podlagi zakona o medijih, je od nas zahtevala, da ji posredujemo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. To smo tudi storili.
V preteklih dneh pa smo prejeli sklep o podaljšanju roka za predajo zahtevane dokumentacije, ki ga je podpisala Stergarjeva. Ta nam, že tako sicer dolg rok 20 delovnih dni podaljšuje še za 30 delovnih dni, tako da bomo zapisnike sej organa, ki so sicer javne, prejeli nekje v začetku marca.
Ob tem opozarjamo, da bi nam zapisnike morala dati že na podlagi zahteve, vložene na podlagi zakona o medijih, ki določa bistveno krajši rok, da je organ dolžan dati zahtevane informacije novinarju v sedmih delovnih dni. Kot novinarska hiša opravljamo nalogo obveščanja javnosti, zato menimo, da gre predvsem za informacije javnega značaja, ki so pomembne za transparentnost delovanja JAK in uresničevanje pravice javnosti do obveščenosti.
In ravno transparentnosti JAK najbolj primanjkuje. Tako recimo na Portalu javnih naročil Republike Slovenije še vedno ni objavil podatkov o oddanih evidenčnih naročilih za leto 2023, kar bi sicer moral storiti do konca februarja 2024. Takšnih naročil je bilo v letu 2022 za več kot pol milijona (577.353 evrov).
Predvidevamo lahko, da jih je bilo v letu 2023, za katerega JAK ni oddal poročila, torej za čas, ko je potekal Frankfurtski knjižni sejem, še dosti več. Okostnjaki počasi padajo iz omare. Nekaj jih bomo kmalu vrgli tudi mi.