DZ bo o Fišerju le razpravljal, ničesar pa ne bo sklenil

S predlaganimi sklepi bi med drugim poslanci Državnotožilski svet pozvali, naj čim prej zavzame stališče o nepravilnostih, ki so jih pri imenovanju generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca ugotovili nekateri organi, in odgovornosti Fišerja zanje.

Vladi bi tudi predlagali, naj prouči možnost sprememb zakona o državnem tožilstvu, po katerih bi pravico predlagati razrešitev generalnega državnega tožilca znova dobila tudi vlada.

V SMC in DeSUS so pred glasovanjem napovedali, da bodo v skladu s koalicijskim dogovorom glasovali proti sklepoma, ker menijo, da DZ Državnotožilskega sveta ni dolžan pozivati k nečemu, kar mora narediti že po zakonu. Prav tako se jim zdi neprimerno pozivati vlado, naj prouči možnosti sprememb zakona zgolj na podlagi konkretnega primera.

Razpravo na odboru je sicer zaznamovala predvsem polemika med Fišerjem, Škrlecem in poslancem SDS Vinkom Gorenakom.

Gorenak je v imenu poslancev, ki zahtevajo izredno sejo, povedal, da jo zahtevajo zato, ker je Slovenija edina država na svetu, v kateri tožilstvo vodi oseba, ki je ravnala koruptivno.

Ocenil je, da je bilo že leta 2012, ko je prišlo do imenovanja, jasno, "da gre za vprašanje službe eminentnega politika LDS" Škrleca. Pri tem je slednjega in Fišerja vprašal, zakaj je bilo imenovanje izvedeno ravno en dan pred imenovanjem nove vlade.

Škrlec je odgovoril, da je bil predlog za njegovo imenovanje dan, ko so bili za to izpolnjeni pogoji. Zakaj se je takratni pravosodni minister Aleš Zalar odločil, da ga bo imenoval na omenjeno mesto, pa je treba vprašati njega, je dejal. Zanikal je navedbe, da je politik, saj da je večino svoje kariere delal na tožilstvu.

Fišer je opozoril, da je tožilstvo samostojen organ in mu mora biti samostojnost tudi zagotovljena. "S sejo, kot je današnja in bo jutrišnja, pa gre za poseg v to samostojnost," je ocenil. Pri zahtevi za sejo po njegovem tudi ne gre za skrb za zakonito delo tožilstva, ampak zgolj za predstavo.

"Pravite, da je DZ gledališče, hkrati pa vas je ravno to gledališče imenovalo za generalnega državnega tožilca," mu je odgovoril Jernej Vrtovec (NSi). Ocenil je, da v tej državi za nepravilnosti ne odgovarja nihče.

Kar nekaj razprave se je vrtelo okoli vprašanja, kaj so glede imenovanja ugotovili nekateri organi. Škrlec je zanikal, da je upravno sodišče v sodbi, s katero je ugotovilo, da je pri imenovanju prišlo do nezakonitosti, zapisalo, da je prišlo do zlorabe oblasti.

Gorenak mu je nato prebral del sodbe. V njem, kot je dejal, piše, da je bilo mogoče Škrlečevo imenovanje šteti za "samovoljo pri izvrševanju oblasti".

Fišer je glede poročila Komisije za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da je pri imenovanju ravnal koruptivno, ocenil, da je nepravnomočno. Dejal je, da ga je omenjena odločitev "oblatila, etiketirala" in šele nato je dobil pravico, da poišče sodno varstvo.

Eva Irgl (SDS) pa je spomnila, da je nepravilnosti ugotovilo tudi upravno sodišče. Zato je izrazila upanje, da bo ravnal odgovorno in odstopil s položaja.

V SMC, DeSUS in SD so napovedali, da se v razpravo ne bodo vključevali, saj menijo, da se mora o zadevi najprej izreči Državnotožilski svet, ki naj bi sejo o tem nadaljeval v petek. S tem so v omenjenih strankah sledili današnjemu mnenju vlade, v katerem je zapisala, da je v postopku imenovanja Škrleca prišlo do nepravilnosti, vendar pa bi bilo po njenem primerneje, da DZ razpravo opravi potem, ko se bo o zadevi izrekel omenjeni svet. Podobno je menil Jani Möderndorfer (ZaAB).

V ZL pa po besedah Violete Tomič (ocenjujejo, da DZ nima nobene prisotnosti odločanja v omenjeni zadevi. "Tudi če sprejmemo predlagane sklepe, se ne bo spremenilo nič," je menila.