Skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem je predlog za odločanje o odložilnem vetu na zakona vložila, ker so želeli pospešiti uveljavitev omenjenih zakonov.
A bodo poslanci o noveli zakona o nalezljivih boleznih morali odločati ponovno, saj so državni svetniki na novelo danes izglasovali veto. Da bo sprejeta, jo mora ob ponovnem odločanju podpreti najmanj 46 poslancev. Minuli teden jo je DZ sprejel s 44 glasovi za in 42 proti. V poslanski razpravi tako na seji pristojnega parlamentarnega odbora kot na seji DZ je bilo iz opozicijskih vrst slišati več opozoril o preširokih pooblastilih vlade pri sprejemanju ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljivih boleznih, ki bi jih prinesla novela.
Podobno je del državnih svetnikov izpostavil tudi danes in ocenil, da je poslancem treba dati možnost za ponovni premislek, razpravo ter priložnost za oblikovanje boljše rešitev za uresničitev odločbe ustavnega sodišča.
Kot je dejal državni svetnik Tomaž Horvat, si kot skrbna družba ne smemo dovoliti, da bi katerikoli vladi pustili preveč manevrskega prostora za upravljanje z našim zdravjem, svobodo in življenji. Tudi državni svetnik Branimir Štrukelj je opozoril na nedorečenost določb, prav tako si je po njegovi oceni treba vzeti nekaj več časa za premislek in ne hiteti z ožanjem temeljnih pravic.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je pojasnila, da je zakon pripravljal "cvet slovenske stroke za področje nalezljivih bolezni". "Ko govorimo o omejitvah, moramo vedno imeti v mislih tudi pravice drugih do življenja in zdravja," je dejala in dodala, da je bila namera ministrstva za zdravje ob pripravi novele ravno to.
Pravna ureditev naj bi bila po pričakovanjih vlade uporabna tako ob pojavu že znanih nalezljivih bolezni kot tudi ob pojavu do zdaj neznanih in strokovno še neraziskanih nalezljivih bolezni.
Državni svetniki so danes glasovali tudi o odložilnem vetu na zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, a ga niso podprli. Podprlo ga je 10 državnih svetnikov, proti pa jih je glasovali 19.
Zakon med drugim prinaša finančno spodbudo za specializante družinske medicine, financiranje 30 dodatnih specializacij iz klinične psihologije, prav tako pa podaljšuje nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev tudi v leto 2022, na katerega se bodo lahko prijavili vsi izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje. Poleg ukrepov zdravstva zakon prinaša še dodatke za župane, podžupane, direktorje občinskih uprav in ravnatelje ter daje podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile od 1. julija do 31. decembra.
