Z družino dobro leto dni živi v Bangkoku, glavnem mestu Tajske. Kot dopisnica iz Azije pokriva vso regijo, vključno z najbolj številčnima državama na svetu Indijo in Kitajsko. Toda člani sedanje uprave RTVS na čelu z Zvezdanom Martičem in direktorica TVS Ksenija Horvat so se v imenu krčenja stroškov odločili, da azijsko dopisništvo v tem trenutku sploh ni potrebno. Torej ne da bi morebiti preselili dopisništvo na Kitajsko, pač pa, da ga sploh ne potrebujemo. Ne glede na to, da postaja Azija ne le gospodarski, pač pa tudi politični in vojaški ključni igralec na svetu.
Kot je za Reporter dejala Karmen W. Švegl, so ji v (novem) vodstvu javne medijske hiše ves čas so govorili, češ da ni potrebe po dopisništvu v Bangkoku na Tajskem, kar se ji zdi zlonamerno, saj gre za regijsko dopisništvo. Pravi, da je TVS pri delu dopisnikov »izjemno staromodna, tako več nihče ne dela. Torej, da sediš v prestolnici neke države in potem po telefonu poročaš, kaj se dogaja, ali pošlješ vnaprej posnet posnetek.«
Pravi, da šikaniranja pri delu na RTVS oziroma TVS ne doživlja prvič, že v preteklosti so si nekateri, ki so zdaj spet na pozicijah moči, prizadevali, da bi jo odslovili. Njen sin je star sedem let in je v Bangkoku ravno začel hoditi v osnovno šolo.
Večina urednikov bi sicer želela, da imamo azijsko dopisništvo na Kitajskem, pri čemer Šveglova opozarja, da je v tej državi delo dopisnika delno omejeno, saj je tam cenzura, kitajske oblasti spremljajo poročanje. Toda vodstvi RTVS in TVS sta kar za popolno ukinitev azijskega dopisništva, kar se zdi Šveglovi povsem nerazumno.
»Najbrž se strinjamo, da je iz Ljubljane lažje brez dopisnikov pokrivati območja, ki so od nas oddaljena 500 ali 600 kilometrov, kot pa regijo, ki je osem tisoč kilometrov stran. Večina evropskih televizij države, ki so hitro dosegljive z avtomobilom, pokriva na ta način. Če želiš krčiti dopisniško mrežo, je smiselno, da jo na način, kjer lahko to nadomestiš na druge načine. Lažje je iz Ljubljane pokrivati Rim ali Beograd kot Kitajsko ali Indijo.«
Pravi, da šikaniranja pri delu na RTVS oziroma TVS ne doživlja prvič, že v preteklosti so si nekateri, ki so zdaj spet na pozicijah moči, prizadevali, da bi jo odslovili. Njen sin je star sedem let in je v Bangkoku ravno začel hoditi v osnovno šolo.
»Več dopisnikom so podaljšali mandate, kar je prav, očitno pa je moj otrok, ki je zdaj začel hoditi v šolo, manj vreden kot so otroci drugih dopisnikov. Za mesto dopisnice v Aziji sem se prijavila, ker so vsi zagovarjali odprtje dopisništva tu. Ljudje, ki še danes sedijo v komisiji, ki o tem na RTV odloča. Šlo je za konsenz, ne za projekt zgolj preteklega vodstva. Zdaj pa pride drugo vodstvo, ki trdi, da je Azija nepomembna.«
